S procesi industrializacije se je oblikovala tradicionalna delitev dela, in četudi je razvoj tehnologije vnesel v razvoj človeške družbe veliko sprememb, še vedno ostajajo poklici, ki jih opravljajo večinoma moški, in poklici, ki ostajajo v domeni žensk. Moški v Sloveniji prevladujejo v kovinskopredelovalni industriji, avtomobilski industriji, lesarski industriji, gradbeništvu, IKT, logistiki, prevladujejo med zdravniki specialisti in zobozdravniki, kuharji in mesarji, poštarji, na področju dizajna, največ moških je tudi voznikov, policistov, gasilcev, vojakov.
V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) so se pridružili spodbujanju in motiviranju mladih žensk pri odločanju o poklicni karieri in tretje leto izvajajo projekt Dan za punce, ki ga zadnja leta pripravljajo v najmanj enajstih evropskih državah. Projekt, s katerim spodbujajo dekleta, da se usmerijo v naravoslovno-tehniške poklice, bodo končali v sredo, 18. junija, na dogodek, ki so ga poimenovali »Dan za punce. Stereotipi so brez veze«, pa so poleg učenk 7., 8. in 9. razreda osnovnih šol povabili še dijakinje iz vse Slovenije.
Prepriča jih šele praksa
»Pri izobraževanju za naravoslovno-tehniške poklice tako na srednješolski kot univerzitetni ravni vidimo izjemen potencial, saj gospodarstvo te poklice potrebuje ne le sedaj, tovrstne strokovnjake bodo potrebovali tudi poklici prihodnosti, ki se šele porajajo, predvsem na področju zelenih delovnih mest. S svojo dejavnostjo želimo doseči tudi premike v šolskem sistemu, kjer so zadnja leta nekateri srednješolski poklicni programi zaradi slabega zanimanja učencev ugasnili. Radi bi torej vrnili pravo veljavo obrtnim poklicem,« je poudarila Maja Šoba Tovšak, koordinatorica projekta na ZDS.
Projekt Dan za punce sicer poteka vse leto. Ob delavnicah, na katerih predstavljajo osnovnošolkam poklice, kot so na primer elektrotehnica, upravljalka CNC-strojev, strojna inženirka, gradbena inženirka, programerka, so februarja dekleta peljali še v podjetja. Vrata so jim odprli v CGP, na Inštitutu za mikrobiološke znanosti in tehnologije, v Kolektor Group, Lidlu, Luki Koper, podjetju Marovt, Melaminu, Steklarni Rogaška, Studiu List, Termoelektrarni Brestanica, Toyota Centru in Ydrii motors.
V projekt so se aktivno vključila tudi mnoga druga podjetja, kot so Sodexo, Unior, ComTrade, HP, GOAP in druga. »Ko smo na eni od delavnic 'Kaj bom pa jaz postala?' z dekleti spregovorili o poklicih elektrotehnik in strojnik, so bila kar začudena, saj so jim takšni poklici povsem tuji. Nekoliko lažje sta to razumeli le dekleti, ki imata doma očeta lesarja oziroma inženirja. Slika se jim izkristalizira šele, ko obiščejo podjetja, kjer na primer te poklice opravljajo tudi ženske. Na tak način skušamo razbijati stereotipe.«
Kanclerka Merklova podpira projekt
V Nemčiji se je projekt v nekaj letih razvil do te mere, da predstavitev pomena projekta prek obširne medijske kampanje spremlja vsa Nemčija, vrata pa mladim ženskam odpre več kot tisoč podjetij. »Vse ob začetku projekta nagovori kanclerka Angela Merkel. Šele z boljšo umestitvijo žensk v podjetja z visoko dodano vrednostjo, ki bodo najlažje konkurirala na lokalnih in globalnih trgih, si lahko tudi v Sloveniji obetamo, da bo višji delež žensk v upravah podjetij,« komentira Maja Šoba Tovšak opozorila nekaterih združenj in strokovnjakov, da je 25-odstotni delež žensk v upravah podjetij bistveno premajhen.
V projektu Dan za punce je letos drugič sodelovala Osnovna šola Venclja Perka Domžale, dekleta pa so si tokrat ogledala Inštitut za mikrobiološke znanosti in tehnologije. »Spoznavanje naravoslovno-tehniških poklicev skozi prakso je zelo pomembno, smo pa v šoli nekoliko omejeni zaradi prevoza otrok, zato smo orientirani na podjetja v neposredni bližini. V nekem drugem projektu smo obiskali tudi Inštitut Jožefa Stefana,« je povedala psihologinja Nataša Fabjančič.
Na sredin dogodek »Dan za punce. Stereotipi so brez veze« vabijo poleg šolark tudi njihove starše. »Pomembno je, da se tudi starši zavedajo, kaj so poklici prihodnosti, vsi skupaj pa moramo še ozavestiti nujnost bolj podjetne miselnosti, ki je v šolah še ne razvijajo dovolj. Dejstvo je, da služb ni in da bomo v prihodnje predvsem iskali delo in si sami ustvarjali delovna mesta. In na to moramo otroke pravočasno ter dovolj dobro pripraviti.«