Sveženj zakonodajnih pobud evropske komisije s pobudo za preoblikovanje Evrope v bolj krožno gospodarstvo na čelu, ki jo spremljajo pobuda za zelena delovna mesta, akcijski načrt za mala in srednje velika podjetja, sporočilo o možnostih učinkovite rabe virov v gradbeništvu ter novi program Obzorje 2020, ki ga je evropska komisija predstavila pred dnevi, je obetaven primer povezovanja politik različnih resorjev, ki je potrebno za prehod EU v konkurenčno zeleno, z viri gospodarno in nizkoogljično gospodarstvo, so prepričani v Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj,
»Povezovanje politik je zahtevno in naporno. Vendar je samo tako mogoče pričakovati želene sinergijske učinke prehoda v zeleno gospodarstvo: povečanje njegove konkurenčnosti, zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje in izčrpavanja naravnih virov ter zagotavljanje novih delovnih mest. V luči katastrofalne brezposelnosti v Sloveniji je obet novih zelenih delovnih mest, ki jih prinaša prehod v krožno gospodarstvo, še posebej navdihujoč,« meni dr. Renata Karba.
Vendar pa se, kot so na Umanoteri opozorili že v marca letos objavljeni analizi stanja in potencialov zelenih delovnih mest v Sloveniji, vzpostavljanje kakovostnih, okolju prijaznejših delovnih mest ne bo zgodilo samo od sebe. Potrebni so namenski in integrirani politični okvir, pametna pravna ureditev ter dejavna podpora raziskavam in inovacijam.
»Svojo vlogo morajo odigrati tudi vsi, ki oblikujejo trg dela in politike zaposlovanja, ki lahko prehod v zeleno gospodarstvo omogočijo in ga aktivno podprejo z razvojem potrebnih znanj in veščin. Treba se je izogniti situaciji, ko ne bi bilo mogoče ustvariti novih zelenih delovnih mest, ker bi na trgu dela primanjkovalo znanj, ki so potrebna zanje. Dobro predvidevanje potreb na trgu dela in pravočasni ukrepi za podporo delavcem, da se prilagodijo na spremenjene potrebe gospodarstva, je ogromen izziv. Evropska komisija je s pobudo za zeleno zaposlovanje naredila korak proti integraciji okoljskih, gospodarskih in zaposlitvenih politik EU ter njihovi učinkovitejši podpori procesa prehoda v zeleno gospodarstvo,« je prepričana Karbova.
Prehod se ne bo zgodil čez noč, a na ravni Evropske unije je s sprejeto strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast vsaj znano, kam je treba usmeriti korake. »V Sloveniji smo na veliko slabšem. S kaotičnim razvojem brez dolgoročne vizije, kam se želimo razvijati, in strategije, kako bomo tja prišli, samo še povečujemo zaostanek za državami, ki s konkurenčnostjo gospodarstva in kakovostnimi delovnimi mesti že žanjejo sadove usmeritve v zeleno gospodarstvo. Kljub naravnim danostim naše države in prepoznanemu potencialu več deset tisoč novih zelenih delovnih mest na področjih ekološkega kmetijstva, učinkovite rabe naravnih virov, gozdno-lesne verige, proizvodnje energije iz obnovljivih virov, povečanja energetske učinkovitosti ter zelenega turizma naše strateške razvojne priložnosti ostajajo neizkoriščene. Na predčasnih parlamentarnih volitvah 2014 se ponovno išče politična ekipa, ki bo vodila prehod v zeleno gospodarstvo.«
Z njo se strinja tudi njena kolegica Vida Ogorelec, ki pravi, da je argumentov za preseganje strategije velikih infrastrukturnih projektov, ki služijo parcialnim interesom privilegiranih skupin na račun javnega interesa, dovolj. »Vsem je v opomin projekt TEŠ 6 kot spomenik fosilne, okolju in človeku škodljive tehnologije, ki so ga od leta 2007 pomagale graditi vse vlade. Je simbol ugrabljene države, ki skupnega interesa ni postavljala v ospredje, varstvo okolja in zdravje ljudi pa je sistematično odrivala na obrobje. Veliki infrastrukturni projekti z uvoženimi tehnologijami in delovno silo glede multiplikativnih učinkov daleč zaostajajo za projekti zelenega gospodarstva, na primer energetsko prenovo stavb. Prav s strateško usmeritvijo v zeleno gospodarstvo lahko politika dokaže, da deluje v skupnem interesu.