Večina podjetij je s poglabljanjem gospodarske krize in ohladitvijo gospodarske rasti odločno posegla v zmanjševanje stroškov tudi tako, da je korenito omejila sredstva za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je mesečni strošek izobraževanj in usposabljanj na zaposlenega leta 2011 znašal 7,71 evra, ker je občutno manj kot ob začetku krize, torej leta 2008, ko je ta znašal 9,1 evra.
»Podatki so različni glede na dejavnost podjetja, saj tista, ki imajo višjo dodano vrednost, še vedno veliko vlagajo v znanje,« pojasnjuje Meta Ponebšek z oddelka za razvoj kadrov na Skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. Glede na to, da se razmere v gospodarstvu še vedno slabšajo, se je trend zmanjševanja vlaganj v znanje v večini podjetij nadaljeval tudi zadnji dve leti. »Za podjetja, ki so bila vključena v program kompetenčnih centrov 2010–2012, imamo oceno, da so za okoli 40 odstotkov zmanjšala izdatke za usposabljanje v letošnjem letu. Manj vlagajo v mehke veščine in zunanja usposabljanja, interna usposabljanja pa še ostajajo. Podjetja, ki delujejo na primer na področju raziskav in računalništva, kjer je uspeh neposredno odvisen od znanja zaposlenih, niso zmanjšala vlaganj v izobraževanje. Dinamiko eksternih in internih izobraževanj ter usposabljanj ohranjajo na enaki ravni,« pojasnjuje Meta Ponebšek.
Zato so v podjetjih, kjer brez novega znanja in njegovega pretoka ne morejo biti konkurenčni, okrepili interne oblike izobraževanja. Tako tudi v Bisolu, je pojasnil Dag Kralj, član uprave. »Na zunanje oblike izobraževanja morda res pošljemo koga manj kot pred leti, a zato bolje poskrbimo za to, da so tako pridobljena znanja in gradiva dostopna tudi drugim v družbi. Več tudi sami predavamo na raznih konferencah po Evropi – in spet, zaradi stroškovne in časovne optimizacije potem doma širimo slišano drugih predavateljev. Krize nas silijo k temu, da smo racionalnejši, bolj inventivni. A hkrati se potem vedno zdrznemo – zakaj nečesa tako, optimalneje, nismo počeli že prej!?«
Podobno razmišljajo tudi v podjetju Svetloba. »Ker smo v fazi hitre rasti in vitko podjetje, večino izobraževanja izvajamo interno. Vsak ima neka specifična znanja, ki jih deli z drugimi v podjetju. Se pa že ogledujemo tudi po eksternih izobraževanjih, tam, kjer menimo, da bodo učinkovitejša od internih. Zaposlujemo praviloma mlade sodelavce, ki prinašajo novo kri, poglede in energijo v podjetje. Tako se učimo tudi medgeneracijsko in s tem postajamo boljši,« je prednosti internega prenosa znanja poudaril direktor Aljoša Huber.
Da je ustrezno znanje ključnega pomena za razvoj tako podjetja kot vsakega posameznika, želi izpostaviti tudi Sklad RS za razvoj kadrov in štipendije s prvo nacionalno konferenco o razvoju kadrov, ki so jo naslovili Soodgovorno z vizijo do znanja in pravih poslovnih odločitev, pripravljajo pa jo v sredo, 25. septembra, v Kongresnem centru Thermana v Laškem. Osnovni cilj konference je, poudarjajo na skladu, pri udeležencih in v javnosti spodbuditi zavedanje o pomenu vlaganja v kadre, organiziranih oblik prenosa znanj in upravljanja s človeškimi viri in družbene odgovornosti podjetij. Konferenca je tudi priložnost za srečanje in povezovanje med delodajalci, izobraževalnimi ustanovami in javno upravo, torej med deležniki, ki naj bi soodgovorno skrbeli za pridobivanje in nadgrajevanje znanja.
Sklad RS za razvoj kadrov in štipendije želi s konferenco povezati potrebe gospodarstva z delom in programi, ki jih izvaja sklad, in spregovoriti o soodgovornosti podjetja in posameznika pri razvoju poklicnih kompetenc in poklicne poti, o prenosu znanja znotraj podjetij, vzgoji naslednikov ter povezovanju izobraževanja in gospodarstva. »Soodgovornost se ne nanaša samo na pridobivanje znanja, ampak tudi na zagotavljanje ustreznih pogojev in spodbudnega okolja za delovanje podjetij, zagotavljanje kakovostnega sistema izobraževanja in usposabljanja, prilagodljivost izobraževalnih programov in njihovo praktično usmerjenost, torej primerno potrebam gospodarstva, družbeno odgovornost podjetij in odgovornost posameznikov ter zadevanje potenciala vsakega posameznika, da lahko prispeva k razvoju družbe,« je poudarila Meta Ponebšek.