Trboveljčana Jerneja Pangeršiča, študenta Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, so nedavno sprejeli na podjetniško univerzo Watson v ZDA. Gre za štirimesečni program s poudarkom na socialnem podjetništvu, ki pa zahteva 10.000 dolarjev šolnine, zato univerza izbranim kandidatom ponudi možnosti zbiranja sredstev z množičnim financiranjem. Pangeršičeva akcija je na spletnem naslovu http://bit.ly/1sOiIwr.
Pangeršič se na univerzo odpravlja s projektom WhoDo, spletno platformo za spodbujanje prostovoljstva, ki jo je razvil v mladinskem podjetniškem pospeševalniku Ustvarjalnik. »Najprej sem imel idejo za časovno banko, pri kateri nekomu ponudiš znanje, tisti čas, ko denimo nekomu popraviš računalnik, pa ti morda tista oseba kdaj vrne s kakšno svojo uslugo. Gre torej za trgovanje s časom. Ideja mi je bila všeč, ker potrebujemo nekaj takega, kar bi ljudi motiviralo, da bi si pomagali med sabo. Razvil sem že prototip, a sem se kasneje povezal z vodjo Ustvarjalnika Matijo Goljarjem, s katerim sva idejo časovne banke še oplemenitila. Tako je nastal WhoDo,« pojasnjuje Pangeršič. WhoDo je spletni portal, na katerem nevladne organizacije objavljajo potrebe za pomoč pri kakšnem projektu. »Prostovoljci se javijo, za vsako opravljeno uro dobijo cekin, te pa potem lahko unovčijo za nagrado, ki jih donirajo podjetja. Organizacije nastopajo kot delodajalci, podjetja pa le kot donatorji, tako da podjetja ne dobijo zastonj delovne sile,« poudarja mladi družbeni podjetnik.
Pripravljen deliti znanje, ki ga bo dobil čez lužo
V Ustvarjalniku WhoDo sicer na koncu ni bil zmagovalna ideja, čeprav je bil Pangeršič pohvaljen za najboljši »pitch«. Kljub temu so projekt nadaljevali in se prijavili na univerzo Watson. V izboru je sodelovalo 100 projektov, izmed katerih so izbrali 40 finalistov, s katerimi so opravili še intervjuje prek skypa, in nato izbrali 15 kandidatov, ki bodo januarja začeli štirimesečni program usposabljanja s poudarkom na družbenem podjetništvu. Mlade navdušence nad podjetništvom bo tam čakalo okoli 20 ur predavanj in približno 50 ur na teden razvijanja ideje s pomočjo najboljših mentorjev. »Grem, da bi izboljšal WhoDo, ampak pričakujem tudi, da bom nazaj prišel z novimi idejami, ki bi jih v Sloveniji še lahko uresničili,« napoveduje Pangeršič.
Še prej pa mora zbrati omenjenih 10.000 dolarjev; ker je to precej velika vsota, ki je študent ne more zbrati čez noč, pa k prispevanju nagovarja tudi slovenska podjetja, ki verjamejo v mlade talente. V zameno za finančno podporo je pripravljen ob vrnitvi v domovino z njimi deliti znanje, ki ga bo pridobil čez lužo. »V mislim imam kakšne delavnice na temo socialnega podjetništva ali prenos prijemov ameriških podjetij v slovenska. Ne morem vedeti, kaj vse me tam čaka, ampak prepričan sem, da bom nazaj prišel z uporabnimi izkušnjami, ki jih bom lahko delil med Slovence,« pravi študent informatike in dodaja, da je sistem množičnega financiranja prek univerze varen, saj gredo zbrana sredstva neposredno univerzi za šolnino. Sicer pa je mladi Trboveljčan odprt tudi za osebna srečanja s slovenskimi podjetji, s katerimi bi se lahko pogovorili, kaj jim lahko ponudi v zameno za donirana sredstva.
