Evropska komisija to poletje spodbuja k učenju programiranja. V ta namen bodo že ta mesec potekale delavnice po Evropi, tudi v Sloveniji, in na spletu. Brezplačno gradivo za začetnike v slovenščini je na voljo na http://codeweek.eu/resources/slovenia/, skupnost Mozilla Slovenija, ki je že lani organizirala delavnico v Novem mestu, tokrat v sodelovanju s Simobilom 16. avgusta v Ljubljani organizira brezplačno delavnico WebMaker, na kateri se bodo udeleženci naučili narediti svojo spletno stran, številne aktivnosti pa pripravljajo tudi na fakulteti za računalništvo in informatiko.
Delavnice bodo uvod v evropski teden programiranja, ki bo potekal med 11. in 17. oktobrom. Namen pobude evropske komisije je narediti programiranje bolj prepoznavno in razkriti skrivnosti teh spretnosti, zato si želijo na dogodkih in v učilnicah zbrati več otrok, staršev, učiteljev, podjetnikov in oblikovalcev politik.
Programiranje namreč postaja pismenost današnje družbe, saj bodo osnove programiranja že kmalu potrebne za številna delovna mesta, poudarjajo v Bruslju in dodajajo, da število diplomantov s področja računalništva ne zadošča povpraševanju po tem znanju, zato številna prosta delovna mesta za strokovnjake IKT kljub visoki stopnji brezposelnosti ostajajo nezapolnjena. »Če teh težav ne bomo ustrezno obravnavali na evropski in nacionalni ravni, bi nam do leta 2020 lahko primanjkovalo kar do 900.000 strokovnjakov IKT,« ugotavljajo v evropski komisiji.
V Sloveniji imamo neverjetno veliko število visokotehnoloških podjetij in ogromno programerskega znanja, pravita Alja Isaković in Aleš Špetič, ambasadorja evropskega tedna mobilnosti pri nas, a poudarjata, da imamo kot povprečni državljani še vedno na voljo premalo digitalnih storitev. »Smo nekje v evropskem povprečju, z uporabo vsega tehnološkega znanja, ki ga premoremo, pa bi zlahka postali med vodilnimi na svetu, če bi država pokazala več posluha in digitalizacijo postavila na prioritetno listo,« sta prepričana sogovornika. Tudi med ljudmi, predvsem pri starejših, še vedno obstaja strah pred jezikom računalnikov, čeprav nam več radovednosti in boljša digitalna pismenost zagotovo ne bi škodili, že zato, ker predstavlja tehnologija vse večji del našega vsakdana, menita promotorja digitalne pismenosti. »Marsikdo pozablja, da se programiranje začne že pri zelo enostavnih opravilih, kot so nastavljanje ure ali radijskih postaj na radijskem sprejemniku. Programiranje računalnikov ima le več korakov in je seveda bolj obširno. A v splošnem lahko rečemo, da je že vsak sprogramiral kakšno napravo,« spodbujata k radovednosti in razbijata mit o popolnoma neznanem svetu.
Pri tem vsekakor ne gre za to, da bi se morali vsi naučiti programirati, dovolj bi bilo že razumevanje delovanja digitalnih tehnologij, poudarjata Isakovićeva in Špetič. »Z osnovnim tehnološkim znanjem lahko recimo oblikovalci lažje opravljajo svoj poklic in komunicirajo s programerji, ki dizajn prelijejo v delujočo aplikacijo. Novinarji se lahko s tovrstnim znanjem lažje dokopljejo do skritih podatkov na spletu, pri svojem delu ga lahko uporabljajo znanstveniki, drugi kreativci in še marsikdo,« pojasnjujeta.
Da se bo digitalna pismenost izboljševala, je pomembno predvsem, da strah pred tehnologijo izgubijo učitelji. Že v osnovnih šolah se namreč da programiranje na zabaven način predstaviti tudi brez računalnikov. »Bolj kot samo programiranje bi bilo treba v predmetnik uvesti več programerskega razmišljanja, ki nas nauči reševanja problemov, skupinskega dela in še marsičesa na ustvarjalen način,« predlagata slovenska ambasadorja evropskega tedna programiranja, ki zato vse, ki bi radi več izvedeli o programiranju ali organizirali lastne dogodke, vabita k obisku strani http://codeweek.eu. Tam bodo namreč našli povezave do učnih virov in dogodkov, ki bodo potekali v sklopu evropskega tedna programiranja.