»Slovenska podjetja zavzetosti zaposlenih ne posvečajo veliko pozornosti,« ugotavlja dr. Nada Zupan, predstojnica Katedre za menedžment in organizacijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, »pa tudi sam pojem zavzetost zaposlenih je slabo poznan. Raziskav o zavzetosti v slovenskem okolju je razmeroma malo, če pa že so, so jih opravili v bolj uspešnih podjetjih. Tam pa prevladujejo zavzeti zaposleni, četudi ni nezanemarljiv delež tistih, ki jim lahko rečemo aktivno nezavzeti in podjetju lahko škodujejo.«
Slovenska podjetja vzvodom zavzetosti posvečajo premalo pozornosti, zato je po mnenju dr. Zupanove prva konferenca o zavzetosti, ki jo 30. septembra pripravlja delovna skupina PRSS – Slovenskega društva za odnose z javnostmi in Slovenske kadrovske zveze – resnično priložnost, da naredimo korak naprej. Po Gallupovi raziskavi je v Sloveniji v povprečju v podjetjih 15 odstotkov zavzetih, kar nas uvršča na sredino. »Glede na razmerje med zavzetimi – teh je dve tretjini – in nezavzetimi, ki ga Gallupova raziskava zaznava pri najboljših podjetjih, imamo v slovenskih podjetjih še veliko rezerve,« poudarja Zupanova.
Prav ta neizkoriščen potencial je spodbudil organizatorje k bolj artikuliranemu ukvarjanju z zavzetostjo zaposlenih v podjetjih, saj je dokazano, kot poudarja tudi dr. Zupanova, da zavzetost posameznika vodi do boljših poslovnih rezultatov. »Večji je delež zavzetih zaposlenih, večji so lahko učinki njihovega medsebojnega sodelovanja. Sploh v današnjem poslovnem svetu, kjer prevladujeta timsko delo in sodelovanje.« Doktoričine besede potrjujejo tudi izkušnje iz Dnevnikovih izborov Zlata nit in Gazela, saj so med zmagovalci prav odlični timi.
»Najbolj polna definicija pojma zavzetosti ali vključevanja zaposlenih pravi, da gre za pozitivno stanje zaposlenega z vidika znanja, čustev in vedenja, ki je usmerjeno v doseganje organizacijskih ciljev. To torej pomeni, da zavzeti zaposleni mislijo, čutijo in ravnajo skladno z organizacijskimi cilji, vendar ne pod prisilo, ampak zato, ker v resnici zaupajo organizaciji in čutijo z njo,« pravi Marjeta Tič Vesel iz Pristopa, pobudnica konference in tudi aktivna članica v izborni komisiji izbora najboljših zaposlovalcev Zlata nit.
»Zavzeti sodelavci se bolj trudijo, čutijo 'lastništvo' projektov, za zadovoljstvo strank se bolj potrudijo, delajo dodatne kilometre, iščejo boljše in nove rešitve,« slikovito ponazarja Marjeta Tič Vesel. Nasprotje takim sodelavcem so zombi sodelavci. Taki imajo običajno vedno »preveč dela in so ves čas pod stresom«, kvarijo vzdušje med sodelavci in dejansko ustvarjajo stroške podjetju.
»Zavzetost vidite skoraj »s helikopterja«: sodelavec, ki je zavzet, se vam zdi kot sonce, vedno poln energije, ima ideje, sam od sebe prevzema iniciativo ipd. Skoraj bi rekli, da je kot na poživilih. V resnici tudi je, ker mu poživilo predstavljajo izzivi na delovnem mestu, dobri odnosi s sodelavci, zaupanje v organizacijo in seveda tudi vase,« opisuje Marjeta Tič Vesel.
Z drugimi besedami: zavzeti sodelavci »ne hodijo v službo«. V tristopenjskem ciklu od »službe« do »kariere« in »poklicanosti« (poslanstva) so oni zagotovo že v fazi »kariere« ali pa še višje. Nasprotno nezavzeti sodelavci zgolj »hodijo v službo«, pač zato ker morajo zaslužiti plačo.
»Med potjo pa žal s svojim negativnim odnosom do dela, organizacije in sodelavcev kvarijo razpoloženje tistim zagnanim. Zato bi si vsak vodja moral želeti, da je sam vir prave energije zavzetosti in da je posledično tudi obkrožen z enako pozitivno energijo svojih sodelavcev.«
In kako naj se po njenem mnenju podjetja bolj sistemsko lotijo izboljševanja zavzetosti sodelavcev? »Prvi korak se po mojem mnenju mora zgoditi med vodji. Ker se pozitivna in trajna obsedenost z zavzetostjo začne prav pri njih. Oni s svojim odnosom do dela, organizacije in sodelavcev v veliki meri vplivajo na zavzetost preostalih zaposlenih. Zakaj ne bi, denimo, vodje enega sestanka oziroma kolegija namenili pogovoru o tem, koliko si vzamejo časa za sodelavce. Jih pozdravijo na hodniku? Kdaj so se jim nazadnje nasmejali? Kdaj so se nazadnje sprehodili skozi oddelek ali proizvodno halo? Kako pogosto dajejo povratne informacije sodelavcev? Kdaj so si nazadnje vzeli čas za obnovitev pogovora s sodelavci o ciljih organizacije oziroma oddelka? Se vodje odzivajo na vprašanja in pobude? Za pogled v ogledalo lahko izvedejo hitro interno anketo med zaposlenimi s pomočjo Gallupovega vprašalnika z 12 vprašanji, tako imenovani Q12. To je lahko hitro preverjanje realnega stanja, soočenje z rezultati pa trenutek resnice. Če ga vzamemo dovolj resno, je lahko to dobra osnova za naslednji korak: postavitev modela upravljanja zavzetosti,« razmišlja Tič-Veselova.
