Z roko v roki z naravo živita Lara Lapajne Golob in Irena Kenda, ki sta zgradili blagovno znamko zeliščnih izdelkov Hiša zelišč. Na nadmorski višini več kot 1000 metrov gojita zelišča in sta vzorčen primer spodbujanja trajnostnega razvoja višinskih kmetij. Na Umanoterinem nagradnem natečaju Partnerstva za zelena delovna mesta, ki je potekal v okviru celoletnega projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, sta se od 18 prijavljenih projektov uvrstili med najboljše tri.
Lara Lapajne Golob in Irena Kenda vzgajata zelišča na njivah v Idrijskih Krnicah, kjer jih tudi sušita in skrbita za njihovo predelavo v spekter različnih izdelkov, kot so čaji, likerji, tinkture pa tudi zeliščni kisi in medeni sirupi ter kozmetični izdelki, denimo mazila in naravna mila, ki jih predstavljata tudi na sejmu Narava zdravje. »Posebnost naših zeliščnih izdelkov je v načinu gojenja in predelavi zelišč. Iz spoštovanja in zaupanja v naravno namreč pustimo, da sama neguje naša zelišča in v njih zbudi vire zdravilnih moči,« ob pritrjevanju Irene Kenda pravi Lara Lapajne Golob.
Vse opravijo ročno
Njihova roka v naravni tok poseže samo trikrat – prvič, ko v nasadu na 1000 metrih nadmorske višine v zemljo položijo semena, drugič, ko zelišča na vrhuncu njihove zrelosti previdno ročno oberejo, in nazadnje, ko s tradicionalnimi ročnimi postopki iz njih izvabijo njihove blagodejne esence in jih preoblikujejo v izdelke.
Z Geoparkom Idrija in idrijskim rudnikom so nedavno ustvarili nova izdelka: zeliščni čaj perkmandlc in grenčico geruš, ki so jo predstavljali pred dobrim tednom dni. Prvotno je bil geruš grenka pelinova pijača, ki je knape odžejala, razvedrila in jim lajšala zdravstvene tegobe zaradi rudarjenja. Ime za zeliščni čaj perkmandlc pa izhaja iz imena jamskega škrata, o katerem so nastale zgodbe za otroke.
Nekoliko bolj tržnega vidika projektu in s tem njegove trajnostne vzdržnosti ne zagotavlja samo prodaja izdelkov, pač pa tudi ogledi nasadov, saj so pot ogledov speljali skozi del vasi, mimo vseh treh nasadov, razgledne točke, kjer obenem predstavijo bogastvo narave in način življenja ljudi v tej hribovski vasi. »Povezali smo se s preostalimi ponudniki v vasi in od letos obiskovalcem ponujamo vodeni obisk Idrijskih Krnic s prikazom dobrih praks medsebojnega povezovanja lokalnih ponudnikov.«
Dvigovanje dodane vrednosti
Pripravljajo tudi izobraževanja o vsestranski uporabi zelišč s poudarkom na izobraževanju otrok o koristni rabi zelišč in pomembnosti sobivanja z naravo. Vzpostavili so tudi sodelovanje z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki pri njih testira kakovost določenih zelišč.
Inovativnost dobre prakse se na eni strani kaže skozi način gojenja in predelave zelišč, na drugi pa tudi skozi povezovanje vseh lokalnih ponudnikov v Idrijskih Krnicah, povezovanju s partnerji v širšem prostoru in učnih delavnicah za otroke.
Skupaj z idrijsko-cerkljansko razvojno agencijo so zasnovali idejni projekt Gojenje zelišč kot pilotni projekt trajnostnega razvoja višinskih kmetij. Ta namreč ne zagotavlja samo ohranjanja narave, pač pa z uspešnim trženjem dviguje dodano vrednost visokogorskih kmetij in hkrati omogoča samozaposlovanje. V njem gre za preplet ohranjanja narave in trženja ter strokovnega pristopa. Dana metodologija je prenosljiva tudi na druga območja Slovenije.
»Projekt gojenja zelišč na visokogorskih kmetijah spodbuja samozaposlovanje in dviguje dodano vrednost ter konkurenčnost, povezovanje lokalnih ponudnikov z dobro prakso pa ustvarja ugodno delovno in družbeno klimo, ekonomsko učinkovito lokalno okolje ter izboljšuje kakovost življenja na vseh ravneh družbe,« sta prepričani Lara Lapajne Golob in Irena Kenda.
Pomembno je tudi, da skrbijo za ponovni razrast redkih in zelo ogroženih rastlin, kot je arnika, saj so od ministrstva za okolje in prostor pridobili dovoljenje za odvzem arnike iz narave in na kmetiji Pri Marku v Idrijskih Krnicah skrbijo za njen razrast. Trenutno se potegujejo za pridobitev ekološkega certifikata.
Za zdaj je zaposlena ena oseba, med sezono za nabiranje zelišč jim pomagajo še štiri, običajno starejši ljudje, s čimer skrbijo tudi za medgeneracijsko sodelovanje.