V juliju je bilo v evidencah Zavoda RS za zaposlovanje registriranih 28.121 mladih, starih od 15 do 29 let. Povprečno trajanje njihove brezposelnosti je 11,56 meseca, država pa skuša brezposelnost mladih zniževati z različnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja tako, da delodajalcem dodelijo subvencije za zaposlovanje. Konec junija so se zaključile vse 15-mesečne subvencionirane zaposlitve, pojasnjujejo na zavodu in dodajajo, da je od 2888 vključenih mladih v ukrepe zaposlenih še 2259, kar predstavlja 78-odstotni delež. »Zato verjamemo, da bomo cilj na programu, ki predvideva vsaj 30-odstotni delež ohranjenih zaposlitev še eno leto po izteku subvencionirane zaposlitve, ki ga trenutno še ni mogoče v celoti izmeriti, zagotovo dosegli,« so prepričani na zavodu.
Negotove oblike dela in izgorelost
Vendar pa mladi sindikalisti z ukrepi spodbujanja zaposlovanja mladih niso najbolj zadovoljni, saj pravijo, da z njimi zajamejo le peščico vseh mladih brezposelnih, poleg tega pa jih skrbi tudi dolgoročna učinkovitost vseh ukrepov. Opozarjajo tudi, da večina mladih dela v negotovih oblikah dela, kot so »prisilni« s.p.-ji, agencijsko in honorarno delo ali volonterska pripravništva. Vse te oblike po njihovem predstavljajo suženjsko obliko zastonjskega dela. »Še posebej opozarjamo na izjemne psihološke pritiske, s katerimi se soočajo mladi, saj jim družba po eni strani sporoča, da so njena prihodnost, po drugi pa jim odreka priložnost za aktivno in dostojno vključenost na trg dela. V primeru, da mlada oseba uspešno najde zaposlitev, pa je v strahu pred izgubo zaposlitve in željo po dokazovanju vse bolj izpostavljena tudi nevarnosti delovne izgorelosti,« opozarjajo v sindikatu Mladi Plus.
Pri tem se opirajo na peto evropsko raziskavo o delovnih pogojih, v kateri je na vprašanje, ali menijo, da bodo lahko trenutno delo opravljali tudi pri starosti 60 let, pritrdilo le 19,4 odstotka mladih Slovencev. »Poleg tega je po ugotovitvah Mednarodne organizacije za delo izgorelost, poleg depresije, glavna poklicna bolezen 21. stoletja. In na takšen trg dela so pahnjeni mladi. Oziroma tisti srečni mladi, ki sploh pridejo do možnosti zaposlitve,« pravi Goran Lukič, član izvršnega odbora Sindikata Mladi plus.
Spremembe bi prinesel prenovljen izobraževalni sistem
Mladi sindikalisti tako ob letošnjem mednarodnem dnevu mladih opozarjajo, da imajo mladi pravico ne samo do učinkovitega prehoda na trg dela, temveč tudi do ustreznih delovnih pogojev. »Kot eden izmed načinov zniževanja brezposelnosti med mladimi se ponuja konkretno izboljšanje sistema poklicnega izobraževanja. Tukaj bi vsekakor bilo treba pripraviti analizo trenutnega stanja, poiskati razloge za nazadovanje položaja slovenskega sistema poklicnega izobraževanja in najti rešitve za vzpostavitev ustreznega sistema vajeništva,« poudarja Lukič.
Za zgled so nam lahko skandinavske države, denimo Norveška ali Danska, pa tudi Avstrija, kjer uspešno deluje sistem dvojnega izobraževanja – povezava med prakso in teorijo. »V teh državah je brezposelnost med mladimi, ki zaključijo poklicno izobraževanje, zelo nizka. Najmanj polovica poklicnega izobraževanja poteka prek opravljanja prakse v podjetjih,« pojasnjuje Lukič. Vprašanje, kaj lahko naredijo tudi mladi sami, pa se mu zdi izjemno nehvaležno: »V bistvu se moramo vprašati, kaj vse sploh še lahko naredijo. Kajti vse več mladih je prisilno postavljenih pred situacijo, ko morajo pograbiti kakršno koli priložnost za še tako nizko plačano, prekerno delo.«
Kreativni sužnji ali mladi podjetniki?
Takšni pogoji iz mladih delajo kreativne in tekmovalne sužnje, ki so za preživetje pripravljeni narediti skorajda kar koli, je prepričana Sanja Leban Trojar, predsednica Sindikata Mladi plus. »V tej bitki za obstoj so vsi tisti, ki niso najboljši, najostrejši in najbolj samozavestni, porinjeni na rob družbe in preživetja,« opozarja Leban-Trojarjeva. Lukič pa na dilemo, ali je rast trenda samozaposlovanja nujno slaba, če se na drugi strani »rojeva« vse več podjetnikov, odgovarja: »Izsiljevanja v samozaposlovanje nikakor ne posplošujemo oziroma generaliziramo. Vendar pa preprosto ne moremo biti tiho, ko se vse več mladih pod prisilo razmer pade v status samozaposlene osebe, in ga vzdržuje, četudi ima njegovo oziroma njeno delo vse elemente delovnega razmerja. To pa ni več spodbujanje podjetništva med mladimi, temveč bežanje delodajalcev iz delovne zakonodaje na plečih mladih.«
Z njim se delno strinja tudi Borut Borštnik, direktor Zavoda Mladi podjetnik, kjer spodbujajo mlade podjetnike. »Samozaposlovanje mladih je v določenih primerih problematično, predvsem ko je glavni namen le večja fleksibilnost s strani delodajalca na eni strani in nižji prispevki na drugi. To kaže na to, da je naša delovna zakonodaja preveč toga, stroški plač pa previsoki,« pravi Borštnik, vendar dodaja, da je za tiste, ki delajo za več različnih delodajalcev, ta oblika zaposlitve dobrodošla. »Več je raznolikosti pri delu, ni vezanosti le na enega delodajalca, v končni fazi lahko na ta način sam odločaš, za katerega delodajalca boš delal več. Je pa po drugi strani res tudi to, da ni tolikšne socialne varnosti kot v primeru, da si zaposlen, kar je treba vzeti v obzir,« je o prednostih in slabostih samozaposlovanja povedal Borštnik.
