Med najbolj iskanimi zadnja leta ostajajo orodjarji, elektromehaniki, elektroinštalaterji, varilci, zidarji, delavci za preprosta dela pri nizkih in visokih gradnjah, varilci, tesarji, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, izvajalci suhomontažne gradnje in štukaterji, pa tudi natakarji in kuharji, primanjkuje tudi strokovnjakov za zdravstveno nego, strokovjakov za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, zdravnikov specialistov splošne medicine, zdravnikov specialistov in inženirjev stroništva.
Zanimanje mladih je bilo v nekaterih podjetjih izjemno, kot na primer v trboveljskem DEWEsoftu, zlati gazeli 2012, kjer je bilo 55 devetošolcev, in v ribniški gazeli YASKAWA Ristro, v nekaterih pa mladi niso pokazali interesa. Na vprašalnike, ki jih je pripravil Zavod RS za zaposlovanje, je v podjetjih odgovorilo 1.308 otrok in staršev po vsej Sloveniji. Največje zanimanje je bilo za obisk medijskih hiš tako v Ljubljani kot Mariboru, veliko zanimanje staršev in otrok pa je bilo tudi za podjetja s področja strojništva, elektro industrije, računalništva ter kemije.
Z akcijo, v kateri je sodelovalo več kot 300 šol, so želeli mladini in njihovim staršem približali nekatere očem bolj skrite poklice ter ponudili čim več koristnih informacij o delovnih procesih, naravi in pogojih dela v realnem delovnem okolju. Na tak način razbijajo številne stereotipe o manj oziroma bolj priljubljenih poklicih ter omogočamo spoznavanje obetavnih poklicev, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje.
„ Ta teden skorajda ni dneva, ko pri nas ne bi imeli skupine mladih. V četrtek smo jih gostili 100, v začetku tedna so nas obiskali gimnazijci iz Murske Sobote, danes pa trboveljski srednješolci. Zelo pomembno je, da mladini, ki se zanima za tehniko, pokažemo, kaj delamo in kako pri nastajanju produkta sodelujemo podjetja tehničnih strok iz različnih branž. Kdor si torej želi ogledati DEWESoft, je vedno dobrodošel,“ je pojasnil dr. Jure Knez, strokovni direktor DEWESofta. Povečana prodaja je v DEWESoftu močno spodbudila tudi zaposlovanje. Drugo leto bodo še dodatno okrepili ekipo v proizvodnji, pa tudi z aplikacijskimi inženirji. „Vzamemo vsakega programerja, ki je voljan delati.“
Mladim je želela seči v roke in jim predstaviti zgodbo podjetja Forstek, direktorica Majda Krošlin. Podjetje, ki je bilo v devetdesetih letih kratek čas hčerinsko podjetje Steklarne Hrastnik, je specializirano za proizvodnjo specialnih kalupov najzahtevnejših oblik, orodja za preše, orodja za IS, H-28, orodja za plastiko in v zadnjem času tudi orodja za Orivotto. Njihovi kalupi so vgrajeni v steklarskih tovarnah po vsej Centralni Evropi, predvsem pa v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Poljski in ZDA v zadnjem času pa tudi v Severni Afriki. Forstek, ki trenutno zaposluje 66 ljudi, stremi k nenehnemu razvoju predvsem pa modernizaciji tehnologij, zato želijo imeti v svoji sredini motivirane in inovativne strokovnjake, katere pričakujejo tudi iz vrst sedaj še šolajoče se mladine.
„Tak dogodek je pravi način, da otroci spoznajo naša podjetja in poklice prihodnosti. Tak je na primer mehatronik, ki je upravljalec orodnih strojev. Nekdo, ki zna delati na takih strojev, je visoko zaposljiv. Sicer pa smo dobro povezani s Tehnično šolo Trbovlje. Njihovi dijaki pri nas opravljajo obvezno prakso, daljšo obvezno prasko omogočamo tudi študetom in med njimi smo nekaj talentov tudi prepoznali in jih zaposlili. Tako povezovanje medmladimi in podjetji se mi zdi prava pot,“ je poudarila Majda Krošlin.
„Iščemo predvsem strokovni kader za našo branžo, torej tiskarje in strojnike v knjigoveznici. Dobimo ga težko, ker šole na tem koncu Slovenije zanje ni, zato ta poklic dobesedno izumira. Je pa grafična šola v Ljubljani. Mladim smo želeli pokazati, kako poteka delo pri nas in kaj lahko pri nas pričakujejo, torej vse od delovnih pogojev do plače. A žal od sicer petih napovedanih devetošolcev ni bilo nikogar,„ je dejal Rok Florjančič, direktor prodaje v podjetju Florjančič tisk, gazele iz Miklavža, ki je bila leta 2012 nominirana za gazelo dravsko-pomurske regije.
„Po našem mnenju je poklic tiskarja lep, dela se v urejenem delovnem okolju, torej delo ni umazano, kot še vedno veljajo očitno globoko ukoreninjeni predsodki. Kljub temu zanimanja za delo v tiskarstvu ni. Do sedaj si pomagamo tako, da usposobimo lasten kader. Tako imamo poleg sedmih tiskarjev še nekaj priučenih lastnih sodelavcev. Če vidimo, da ima nekdo željo in talent, mu omogočimo delo na drugem delovenm mestu. To je zaenkrat edina pot.“