Mladi so se na srečanju seznanili z institucijami, ki nudijo svetovanje in organizacijo različnih oblik neformalnega izobraževanja, spoznali prednosti, ki jim neformalno pridobljene kompetence in veščine prinesejo pri iskanju zaposlitve, ter imeli možnost individualnih razgovorov s predstavnicami institucij.
»Delodajalci vedno bolj cenijo neformalno izobraževanje, včasih celo bolj kot formalno,« je svoje izkušnje zaupala Daira Balta, vodja urada za delo koprskega Zavoda RS za zaposlovanje. Neformalno izobraževanje je bistvenega pomena za osebnostno rast, zadnje čase pa se utrjuje zavest o pomembnosti neformalno pridobljenega znanja in spretnosti tudi v okviru poklicne rasti, saj lahko predstavljajo prednost pri iskanju zaposlitve. Zato je za mlade nujno, da se že v času študija testirajo v praksi ter pridobijo čim več potrdil in priporočil o svojih veščinah, so se strinjali gostje srečanja.
Medtem ko na ZRSZ mladim pomagajo s programom aktivne politike zaposlovanja, na Ljudski univerzi Koper informirajo in svetujejo pri izobraževanju odraslih ter pomagajo pri načrtovanju poklicne in osebne kariere. »Mlade spodbujamo tudi k pridobivanju potrdil, s pomočjo katerih lahko pridobijo Nacionalno poklicno kvalifikacijo,« je povedala Tamara Kavs, svetovalka za izobraževanje odraslih na LU Koper.
Za karierne nasvete se mladi lahko obrnejo tudi na Univerzitetni karierni center, kjer nudijo svetovalno-informacijsko podporo tako študentom in diplomantom Univerze na Primorskem kot tudi ostalim, poleg tega pa organizirajo različne oblike povezovanja med študenti in bodočimi delodajalci, je zbranim predstavila Blanka Palčič, vodja službe za vseživljenjsko karierno orientacijo.
»Danes delodajalci iščejo ljudi, ki razmišljajo podjetniško,« je dodala Tina J. Matekovič iz Regionalnega razvojnega centra Koper, ki je predstavila aktualen program Podjetno v svet podjetništva, za katerega je trenutno odprt tretji poziv. Gre za vseslovenski projekt za mlade, ki so se znašli na razpotju in bi se radi preizkusili v podjetništvu. Skozi štirimesečni program, v času katerega izbrane kandidate tudi zaposlijo, mladi razvijajo svoje poslovne ideje s pomočjo mentorjev in se usposabljajo na različnih delavnicah. »Do sedaj je v naši regiji program končalo 40 mladih, deset jih še bo. Od teh se jih je po zaključku zaposlilo ali samozaposlilo od 50 do 60 odstotkov.« Program pa veliko doprinese tudi k mreženju mladih, sklepanju novih poslov in medsebojni izmenjavi znanja, je še dejala Tina J. Matekovič.
Kljub vsemu je med mladimi zaznati splošno nezavedanje o pomembnosti neformalnega izobraževanja. »Težava nastane že v šoli, kjer profesorji mladim prakse ne predstavijo kot pomembne in dolgoročne življenjske izkušnje, zaradi česar prakso dojemajo zgolj kot še eno šolsko obveznost,« je bila kritična Tamara Kavs.
