Konec je upanja, da bo stečajna masa cerkvenega Zvona Ena Holdinga še kdaj koli videla milijone, s katerimi je financirala nakup renesančne graščine na Slovaškem. Ta se vedno bolj spreminja v ruševino, za skrivnostnimi slovenskimi vlagatelji pa so ostale le prazne obljube, kazenske ovadbe in visoki dolgovi.
Spomnimo, da sta si širši javnosti neznana podjetnika Tahir Ametaj in Andrej Plešivčnik leta 2006 sposodila večjo vsoto denarja in v mestu Moravany nad Vahom na zahodu Slovaške kupila omenjeno graščino. Denar sta prvotno našla pri podjetju SFM Marijana Groffa, znanem iz spornega lastninjenja Iskre Avtoelektrike (danes Letrike), zatem pa se je v financiranje z odkupom terjatev vključil Zvon Ena Holding. Kljub obljubam, da bosta graščino prenovila in jo rešila pred propadom, se to ni uresničilo, zaradi česar sta si podjetnika prislužila ovadbe slovaških oblasti. Zapletlo se je tudi pri odplačevanju dolgov slovenskim financerjem.
Po večkratnem podaljšanju roka za vračilo denarja in nenavadno dolgem potrpljenju stečajne upraviteljice Mojce Breznik se je tako pred kratkim dokončno iztekel čas, ki sta ga imela na voljo Ametaj in Plešivčnik. Prvi se je julija 2012 z izvensodno poravnavo zavezal, da bo v stečajno maso v obdobju do štirih mesecev vrnil 1,55 milijona evrov, vendar tega do danes ni storil. Zato Breznikovi ni ostalo drugega, kot da na sodišče vloži predlog za izvršbo in mu poskuša odvzeti dogovorjena sredstva. A izterjava bo verjetno neuspešna.
Ametaj po dostopnih podatkih nima nobenega podjetja v Sloveniji, kot tudi ne vrednejšega nepremičnega premoženja, ki bi mu ga stečajna upraviteljica lahko zasegla. Res je lastnik 77 kvadratnih metrov velikega stanovanja v ljubljanski Šiški in prodajalne na Ježici, a ima NLB na teh nepremičninah že vpisano 200.000 evrov visoko hipoteko. Na stanovanju je bila letos medtem vpisana tudi zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice. Ametaj ima sicer na Slovaškem podjetje Sinergal, prek katerega je pred slabim desetletjem izpeljal nakup gradu. Ker je njegovo stanje danes bolj klavrno, je verjetno borna tudi vrednost podjetja.
Zgodba s slovaškim gradom je prišla na dan šele leta 2012 in je tesno povezana s spornim lastninjenjem Letrike. Tega so se lotili njeni nekdanji menedžerji z Groffom na čelu, združeni v podjetju SFM. To je po propadlem poskusu prevzema leta 2010 končalo v stečaju, v katerem je takrat še stečajni upravitelj Janez Artič našel več kot 7,5-milijonsko luknjo. Večino tega denarja je izgubila Letrika. Naletel je tudi na vrsto izpodbojnih ravnanj, vendar ni imel denarja za izvedbo forenzične revizije poslovanja. O razsežnosti poslov pa priča podatek, da naj bi SFM na papirju posodil več kot 13 milijonov evrov. Samo do Plešivčnika naj bi obstajala več kot 9-milijonska terjatev. Artič je nato zaradi pomanjkanja sredstev hitro zaključil stečajni postopek.
