V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so, ker se vlada po majskem pozivu sindikatov še vedno ni izrekla o predvideni prodaji največjega slovenskega trgovca hrvaškemu prehrambenemu koncernu, poskušali do stališč politikov priti na drugačen način.
V ponedeljek so na naslove 19 političnih strank poslali več vprašanj v zvezi z njihovimi stališči, do srede do polnoči pa so prejeli devet odgovorov, je danes v Ljubljani uvodoma pojasnil izvršni sekretar pri zvezi Goran Lukič. Med strankami, ki imajo poslance v aktualnem sklicu DZ, se nista odzvali le DL in Zavezništvo Alenke Bratušek.
Brez skrbi le Medja in Hauc
Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS Ladi Rožič je v nadaljevanju povedal, da je iz strankarskih odgovorov mogoče sklepati, da prodajni postopek skrbi vse v Sloveniji, razen »dveh bankirjev«, in sicer predsednikov uprav NLB in NKBM Janka Medje in Aleša Hauca. Rožič upa, da ju »bo naslednja vlada takoj zamenjala in jima dosmrtno prepovedala delo v bančništvu«.
Ne razume namreč vztrajanja največjih slovenskih bank pri prodaji Mercatorja Agrokorju, saj sta bili lani dokapitalizirani in imata celo preveč kapitala.
Da so banke sprva kot razlog za nujnost prodaje Agrokorju navajale potrebo po takojšnjem pritoku sredstev, s katerimi bi kreditirale podjetja, in da zdaj problema pomanjkanja kapitala v finančnem sistemu ni več, je spomnil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. »To kaže na pokvarjenost tega sistema,« je menil.
Pri vsem skupaj gre po njegovih besedah za donacijo Agrokorju, posledice tega pa bodo trpeli zaposleni v Mercatorju in agroživilski industriji, kmetje ipd.
Agrokor nikoli ni bil primeren kupec
Aktualno dogajanje okoli prodajnega postopka pa ne preseneča strokovnega svetovalca ZSSS Marka Goloba, saj naj bi bilo jasno, na kakšen način Agrokor izvaja svoje investicije. Da po letu dni kupnine še ne bo in da se bo cena slovenskega trgovca še znižala, naj bi bilo jasno že lani. »Agrokor nikoli ni bil primeren kupec ne s strateškega ne s finančnega vidika,« je zatrdil.
Odhajajoča premierka Bratuškova je danes po njegovih informacijah že četrtič umaknila pobudo za uvrstitev te teme na sejo vlade, tako da naj bi jo skušala odhajajoča ministra za gospodarstvo in kmetijstvo Metod Dragonja in Dejan Židan umestiti pod točko razno.
V takšnem razvoju dogodkov član uprave nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) vidi »slovensko afero Watergate«.
Kot je izpostavil, je bila Bratuškova, ko je bila še poslanka, ostra nasprotnica prodaje Mercatorja Agrokorju, tik pred njenim obiskom v Rimu pa so se stvari popolnoma zasukale in prišlo je do podpisa prodajnega sporazuma.
Agrokorjev prevzem je hrvaški nacionalni projekt
Golob je v tej luči opozoril, da je Agrokorjev prevzem Mercatorja postal hrvaški nacionalni projekt. Če bi namreč Agrokor, ki je v še hujših finančnih težavah kot Mercator, propadel - in to naj bi bila zelo realna grožnja -, bi bilo s tem samo neposredno izgubljenih 70.000 delovnih mest. To bi pomenilo padec Zagrebačke banke, ki je največja banka v hrvaškem finančnem sistemu, posledično pa najmanj 800 milijonov evrov težak udarec za italijansko banko Unicredit, ki je prva sistemska banka v jugovzhodni Evropi, je pristavil.
Tu gre za strateške interese Hrvaške in Italije, težave pa se želi rešiti na slovenskih plečih, je ocenil. Gre za veleizdajo slovenskega delavca, kmeta in države, je bil oster.
