Čagošče, zaselek nad idilično dolino, streljaj od vasi Temenica v občini Ivančna Gorica, je te dni zbudil pozornost Slovenskega državnega holdinga (SDH). Tam je namreč na zemljišču v lasti Pavla Piškurja, uslužbenca SŽ-Železniškega gradbenega podjetja (ŽGP), zraslo naselje osmih hiš. O projektu, ki ga po novem financira tudi najuspešnejši upnik v stečaju SCT, je v zadnjih tednih zaokrožilo več anonimk. V SDH jih zanima, kakšno vlogo imajo pri projektu podizvajalci SŽ-ŽGP.
Piškur je od leta 2008 v SŽ-ŽGP zaposlen kot nadzornik del. Pred petimi leti se je na zemljišču v Čagoščah lotil gradnje stanovanjske soseske. Danes na njem stoji osem hiš. Vsaka od njih ima okoli 200 kvadratnih metrov neto tlorisne površine. Za projekt je najprej najel posojilo pri banki Sparkasse. Ta je na zemljišču vpisala maksimalno hipoteko v višini 200.000 evrov.
Od leta 2012 projekt financira podjetje Grad.in, ki ima po podatkih iz zemljiške knjige do Piškurja že za 200.000 evrov terjatev. Zastopnika podjetja Grad.in sta Borut Brinšek in Branko Brinšek, ki obvladujeta tudi družbo E-Solventa. Ta se ukvarja z odkupovanjem terjatev. V stečaju SCT, v katerem so upniki prejeli manj kot tri odstotke poplačil, je E-Solventi s serijskim vpisovanjem izvršb na izbranem premoženju propadlega gradbinca uspel neverjetni podvig. Družba je namreč prejela za skoraj 700.000 evrov izplačil, kar je več tudi od višine njenih prijavljenih ločitvenih terjatev. Pri več poslih je E-Solvento kot odvetnik zastopal Leon Benigar Tošič, ki je pozneje postal stečajni upravitelj SCT. Tik pred stečajem je bil kratek čas prokurist SCT Dušan Mes, aktualni generalni direktor SŽ in predsednik nadzornega sveta SŽ-ŽGP, od katerega je SDH sredi minulega tedna zahteval, naj preveri navedbe iz anonimk o hišah v Čagoščah. To nam je v petek potrdil tudi Mes.
Hiše gradi »z lastnimi sredstvi in posojili«
Ključni vprašanji sta najmanj dve. Najprej, kako je Piškurju v času mrtvila na domačem nepremičninskem trgu uspelo financirati projekt, za dokončanje katerega bo po naših izračunih potreboval še vsaj okrog 200.000 evrov. In drugič, ali so imeli pri njem kakršno koli vlogo tudi podizvajalci SŽ-ŽGP. Piškur odgovarja, da »nima česa skrivati«. »Projekt gradim z lastnimi sredstvi in posojili. V življenju sem pogosto delal tudi tri službe hkrati, zato mi je uspelo prihraniti nekaj denarja. Skoraj dvajset let sem se ukvarjal z gostinstvom,« poudarja Piškur, sicer lastnik podjetja Pap Logistika.
To je lani ustvarilo dobrih 127.000 evrov prihodkov in pri tem zabeležilo okoli 2000 evrov dobička. Podjetje je sicer najemnik gostinskega lokala v lasti SŽ, ki ga oddaja naprej. Najpomembnejše premoženje podjetja Pap Logistika so kratkoročne poslovne terjatve: teh ima kar za 460.000 evrov. Po poročanju Financ precej prilivov Piškurju prinašajo tudi izplačila kilometrine. Samo v letih 2012 in 2013 je iz tega naslova skupaj prejel skoraj 38.000 evrov, o čemer je pred časom razpravljal tudi nadzorni svet SŽ-ŽGP. »Vsaj tri četrtine službenega časa preživim na terenu,« odgovarja Piškur.
»Sem Berdajsov prijatelj, a on s projektom nima nič«
Kljub temu velja opozoriti na nekaj podatkov. Piškur tako v SŽ-ŽGP ni zaposlen na vodilnih položajih, ampak »le« kot nadzornik del. Gurs vsako od njegovih hiš vrednoti na dobrih 90.000 evrov, kar pomeni, da je projekt po njihovi oceni »težak« okoli 750.000 evrov. Hkrati imajo posojila, ki jih je Piškur najel pri družini Brinšek, visoko obrestno mero, kar pol odstotka na mesec. Ena od anonimk, ki smo jih prejeli v uredništvo, navaja tudi, da Piškur vozi avtomobil znamke Audi Q7.
»Zemljišče je že petnajst let v moji lasti. To za projekt pomeni pomemben prihranek. Če ne bi začel graditi, bi zemljišče skoraj zagotovo postalo nezazidljivo. V projekt sem vložil vse, namigovanja in anonimke pa mi povzročajo veliko poslovno škodo. Avtomobil sem kupil pred šestimi leti, ob prihodu na SŽ-ŽGP,« pojasnjuje Piškur. Razloge za anonimke vidi v notranjih obračunih na SŽ-ŽGP. V Čagoščah sicer živi tudi Silvo Berdajs, predsednik sveta delavcev SŽ in generalni sekretar sindikata strojevodij. Njegov član je tudi Pavel Piškur. »S Silvom Berdajsom sva prijatelja že trideset let, a s projektom nima nič. Vem pa, da prek mene pisci anonimk obračunavajo z njim,« zatrjuje Piškur.
SŽ: O zasebnih gradbenih projektih nimamo informacij
Piškur priznava, da je eden od podizvajalcev SŽ-ŽGP sodeloval tudi pri gradnji hiš. »Gre za podjetje, ki na tem koncu Slovenije opravlja vse izkope. Vsa dela so zabeležena v gradbenih knjigah, podjetje je izdalo tudi račune. Drugih podizvajalcev ni bilo,« poudarja Piškur. Glede kriminalistov in revizorjev, ki naj bi preiskovali njihovo morebitno vlogo, pa opozarja, da »ga do zdaj ni obiskal še nihče«.
Iz tega je mogoče razbrati, da gradnje hiš v Čagoščah ni preiskovala revizija domnevno spornih poslov, ki so jo pred časom naročili na SŽ-ŽGP. »V skladu z dobro prakso preverimo vse očitke o morebitnih nepravilnostih. O zasebnih gradbenih projektih zaposlenih na Slovenskih železnicah poslovodstvo SŽ nima nobenih informacij. Podjetja skupine SŽ pri gradnji omenjenega naselja niso sodelovala, zato o njej nimamo nobenih podatkov in z njeno finančno konstrukcijo seveda nismo seznanjeni,« so nam pojasnili na SŽ. Tam »prav tako nimajo podatkov, da bi bila gradnja na kakršen koli način povezana s Skupino SŽ ali s katerim od zaposlenih v skupini«.
