Večina direktorjev splošnih bolnišnic in zdravstvenih domov, ravnateljev vrtcev in osnovnih šol, dekanov fakultet ter direktorjev več sto drugih javnih zavodov je šele v teh dneh izvedela, da svojim zaposlenim ne smejo več vplačevati premij za dodatno pokojninsko zavarovanje.
O drastičnem popravku uredbe o metodologiji za obračun plač v javnem sektorju, ki odslej prepoveduje plačevanje premij na račun znižanja bruto plač, smo v Dnevniku poročali včeraj. Čeprav naj bi priprave na spremembe, ki bodo prizadele okoli 20.000 javnih uslužbencev, potekale najmanj od maja, jih o tem očitno ni nihče obveščal. Namesto tega je odhajajoča vlada Alenke Bratušek uredbo potrdila v burnem tednu pred parlamentarnimi volitvami, veljati pa bo začela že pri naslednjem obračunu plač.
Javni uslužbenci lahko kljub prepovedi nadaljujejo varčevanje za dodatno pokojnino, vendar tega ne bodo smeli več početi v breme bruto plače, to je plačila nižjih prispevkov in davkov, ampak se bodo morali prostovoljno odpovedati (večjemu) delu neto plače. Gre torej za prehod iz kolektivnega v individualno dodatno pokojninsko zavarovanje. Po drugi strani se bodo povečala plačila davkov in prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno, kar je eden pomembnejših učinkov vladnega ukrepa.
»Za ukinitev izvedel pred 20 minutami«
»Glede na to, da smo za spremembo izvedeli pred 20 minutami, še nismo razmišljali o ukrepih, ampak se le čudimo, kako je to mogoče,« je bil včeraj vidno razburjen Borut Božič, dekan ljubljanske fakultete za farmacijo, kjer za dodatno pokojnino varčuje 66 od približno 150 zaposlenih. Zavarovanje imajo sklenjeno pri Pokojninski družbi A, za ukinitev bruto financiranja plačila premij pa so izvedeli »po kolegih iz računovodske službe druge fakultete«. Presenečen je nad spreminjanjem uredbe sredi julija, ko se posamezniki ne morejo ustrezno seznaniti, ali se jim splača varčevati še naprej iz lastnih sredstev ali izstopiti. Je kateri od zaposlenih soglašal s tem, da mu premije po novem trgajo od neto plače? »Soglasij še nismo pridobivali. Po hitri oceni bo verjetno večina zaposlenih dodatno pokojninsko zavarovanje prekinila,« je pojasnil Božič.
Da s prepovedjo niso seznanjeni ali pa jih je o tem pred kratkim obvestil njihov izvajalec, so nam včeraj med drugim odgovorili na ljubljanski pravni fakulteti in v Zdravstvenem domu Koper, kjer premijo vplačuje 47 zaposlenih. »S plačili bomo trenutno prenehali, saj jih ne smemo nakazovati iz neto plače, dokler ne pridobimo soglasij delavcev,« je pojasnil njegov direktor Matevž Ravnikar. »Zaposlenim bomo najverjetneje še danes posredovali to informacijo skupaj s pojasnili in tipskimi izračuni ter skušali v naslednjih dneh pridobiti pooblastila zaposlenih. Kar pa že vnaprej vemo, da bo do roka (31. julij) zelo težko zaradi dopustov. Za zdaj nimamo še nobenega posamičnega soglasja,« je včeraj dodal Damjan Oražem, vršilec direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, kjer je vključenih 400 ljudi.
Sindikati soglašali s predlogom
Nasprotno so v Splošni bolnišnici Jesenice, kjer je v pokojninske sklade pri Prvi osebni zavarovalnici vključenih 161 zaposlenih, za to izvedeli od ministrstva za zdravje. Izvajalec jih je v tem tednu tudi že pozval k podpisu nove pristopne pogodbe, je povedala samostojna svetovalka za pravne zadeve Tina Zalokar. Tudi na fakulteti za matematiko in fiziko, kjer so bili seznanjeni na podlagi uredbe in spremembe metodologije, dogovori z zaposlenimi že potekajo.
Kljub ogorčenju in presenečenosti direktorjev javnih zavodov so bili predstavniki zaposlenih v javnem sektorju s spremembami seznanjeni in so z njimi soglašali. »O nameravani spremembi uredbe nas je seznanila vladna pogajalska skupina v okviru pogajanj o oblikovanju plač za prihodnje leto,« je za Dnevnik pojasnil predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Seznanili so jih z opozorilom ministrstva za finance, da od takšnih vplačil niso obračunani prispevki, medtem ko je ministrstvo za delo opozorilo, da osnovnih bruto plač ni dopustno enostransko zniževati. »Sindikati smo se na temelju povedanega strinjali s spremembo uredbe,« je dodal.
Prva: Oškodovanih 150.000 javnih uslužbencev
Do odločitve vlade so še naprej zelo kritični v Prvi osebni zavarovalnici Alenke Žnidaršič Kranjc, saj jih bo najbolj prizadela. V njenih skladih je namreč več kot 17.000 tovrstnih zavarovalnih polic, v posebnem kritnem skladu ima zbranih za več kot 60 milijonov evrov sredstev. Če bi vsi javni zavodi ustavili plačila, bi Žnidaršič-Kranjčeva čez noč izgubila pol milijona evrov mesečnih premij.
»Do davčne olajšave (5,84 odstotka bruto plače, op. p.) v okviru kolektivnega dodatnega zavarovanja so upravičeni vsi zaposleni v Sloveniji, tudi javni uslužbenci. Vlada, posamezna ministrstva in računsko sodišče v nasprotju z zakonom preprečujejo zaposlenim v javnem sektorju uveljavljanje te pravice na kakršen koli način,« so opozorili. Čeprav država vztraja, da gre za sporno porabo proračunskega denarja in njegovo pretakanje v zasebne pokojninske sklade, so v Prvi osebni drugačnega mnenja: »Država se je leta 2000 odločila, da bo dovolila varčevanje za starost, ne da bi se plačali prispevki in davki na plačane premije. Pri tem se je zavestno odrekla delu plačil prispevkov in davkov, s ciljem da bi zmanjšala pritisk na pokojnine in posameznikom omogočila, da poskrbijo za svojo starost.«
Čudi jih, da vlada spreminja sistem z uredbami v času, ko naj bi izvajala le nujne posle in to na škodo 150.000 javnih uslužbencev, kolikor bi jih lahko izkoristilo pravico do takšnega načina varčevanja. »Pričakovati bi bilo tudi, da bi sindikati zahtevali, da se javnim uslužbencem omogoči uveljavljenje enakih pravic kot vsem zaposlenim v Sloveniji: torej pravico do izbire izvajalca pokojninskega varčevanja in pravico do maksimuma koristiti davčno olajšavo kolektivnega zavarovanja,« so še povedali v Prvi osebni.
