Zavod RS za zaposlovanje je v programskem obdobju 2007-2013 do samozaposlitve s 97,3 milijona evri subvencij pomagal 23.316 posameznikom. Subvencija je v letu 2007 znašala 2100 evrov, od leta 2008 do prve polovice leta 2013 4500 evrov, v drugi polovici leta 2013 pa 5000 evrov.
Subvencije med kladivom in nakovalom
Ta program aktivne politike zaposlovanja je, tako na zavodu, postal eden najuspešnejših v Sloveniji in je "pozitivno vplival na razmere na trgu dela, saj je brezposelnim in tistim, katerih zaposlitev je bila ogrožena, omogočil priložnosti za nov začetek, nikakor pa ni prispeval k umetnemu zniževanju brezposelnosti".
Zadovoljna je bila tudi zdaj odhajajoča ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je izpostavila, da je subvencije zaradi odstopa od pogodbe pred iztekom dveh let vračalo le 15 odstotkov vključenih in da jih je bilo pet let samozaposlenih več kot polovica.
A državne subvencije so vendarle imele mnogo kritikov. Število samozaposlenih brez kmetov se je na njihov račun resda zvišalo, a se je izjemno okrepila tudi stopnja revščine med samozaposlenimi, so opozorili na sindikalni strani. Poleg tega se je po njihovih besedah razširil pojav "lažno samozaposlenih", to je primerov, v katerih delodajalec "svetuje" delavcu oz. brezposelni osebi, da si uredi status samozaposlene osebe, četudi ima delo, ki ga bo opravljal, vse elemente delovnega razmerja.
Kakorkoli, zadnje subvencije so bile odobrene lani, od kar tega programa ni več, pa se je želja brezposelnih po samozaposlitvi močno zmanjšala.
Po podatkih, ki jih je zavod za zaposlovanje posredoval STA, se je med letoma 2010 in 2013 zaposlilo med okoli 3000 in 5000 brezposelnih letno, letos pa doslej samo 364 in se jih torej ob nadaljevanju tega trenda ne bo niti 1000.
Na skupnem številu samozaposlenih v Sloveniji se to vendarle ne pozna. Na državnem statističnem uradu so za STA pojasnili, da je bilo konec maja v Sloveniji 96.092 samozaposlenih oz. brez kmetov 64.124. Konec maja lani je bilo število nižje za 981 oz. 3239.
Alternativne podpore
Konec programa subvencij za samozaposlitev sicer ne pomeni konca vseh spodbud za samozaposlovanje. Med aktualnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja je tako na voljo program Podjetno v svet podjetništva 2014. V okviru te operacije je zagotovljenih 4,76 milijona evrov, ki bodo za samostojno podjetništvo omogočili usposabljanje 360 mladih s cele Slovenije.
Usposabljanje bo potekalo štiri mesece v majhnih skupinah, v katerih bodo mladi razvijali svoje podjetniške ideje in jih ob mentorstvu strokovnjakov z izkušnjami iz podjetništva in gospodarstva ter raziskovalnih in izobraževalnih institucij pripeljali do realizacije, so ob predstavitvi pojasnili na ministrstvu za delo.
Udeleženci programa bodo po njihovih navedbah pridobili tudi neformalna znanja in veščine, kar jim bo omogočilo lažji vstop v podjetništvo in večjo zaposljivost. Dosedanje izkušnje z izvajanjem tega programa kažejo, da se je zaposlilo ali samozaposlilo 60 odstotkov vključenih.
Poleg tega je od 1. julija lani skladno s pokojninsko reformo na novo samozaposlenim, torej tistim, ki pred tem še nikoli niso opravljali samostojne dejavnosti na podlagi vpisa v katerega od predpisanih registrov, na voljo tudi delna oprostitev plačila prispevkov za obvezno socialno zavarovanje.
V prvem letu poslovanja jim pripada oprostitev v višini 50 odstotkov, v drugem pa v višini 30 odstotkov prispevkov, obračunanih od zavarovalne osnove.
Poleg tega naj bi ministrstva, pristojna za delo, izobraževanje in gospodarstvo, pripravila skupno platformo za drugačno razvijanje podjetništva in samozaposlovanja, ki naj bi zaživela prihodnje leto.
Tipični samozaposlovalci
Med letoma 2007 in 2013 so se po podatkih zavoda za zaposlovanje v največji meri samozaposlovali moški z območja Ljubljane, Maribora in Kranja, ki so bili pred tem na zavodu prijavljeni približno pol leta in so bili stari od 30 do 39 let. V povprečju so imeli peto raven izobrazbe.
Največ samozaposlitev je bilo v tem obdobju realiziranih za specializirana gradbena dela (11,6 odstotka), posredništvo in trgovino na debelo, razen z motornimi vozili (7,9 odstotka), podjetniško in poslovno svetovanje (7,2 odstotka), druge storitvene dejavnosti (6,4 odstotka), izobraževanje (5,2 odstotka), trgovino na drobno, razen z motornimi vozili (,1 odstotka), druge strokovne in tehnične dejavnosti (4,9 odstotka), dejavnost strežbe, jedi in pijač (4,8 odstotka), arhitekturno in tehnično projektiranje, preizkušanje in analiziranje (4,4 odstotka) ter kulturne in razvedrilne dejavnosti (3,8 odstotka).