Ravno v trenutku, ko večina mednarodnih institucij ugotavlja, ali se je nemški gospodarski čudež dokončno izpel, imamo v Sloveniji svoj mali gospodarski preporod. Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju zraslo za 2,9 odstotka in ima pod pasom že tri zaporedna četrtletja z več kot dvoodstotno letno rastjo. Nad preobratom v slovenskem gospodarstvu je ekonomist dr. Rasto Ovin kar nekoliko presenečen. Za boljšimi rezultati vidi tri velike razloge: lani je bilo doseženo dno, več se vlaga v velike infrastrukturne projekte in na žalost tudi v popravila in vzdrževalna dela zaradi naravnih katastrof.
Pozitivno cela paleta dejavnikov
Njegovo ugotovitev podpirajo tudi podatki državnega statističnega urada (Surs), iz katerih sledi, da so se v drugem četrtletju za kar 24 odstotkov zvišale investicije v gradbeništvu. V prvem polletju je še posebno poskočila vrednost gradbenih del na inženirskih objektih, in sicer za skoraj 52 odstotkov. Čeprav na Sursu ne smejo izdati, kdo investira in kam, lahko pospešena gradnja inženirskih objektov kaže na večjo aktivnost države na projektih, kot je denimo TEŠ 6. Ali pa na sanacijo škode žledoloma, ki je pustošil po gozdovih in elektrodistribucijskem omrežju. Zaposlenost v gozdarstvu se je v drugem četrtletju povečala denimo za osem odstotkov. »Seveda mi je žal za škodo, ki jo je povzročil žled, a kot ekonomist sem vesel vsakih gospodarskih spodbud,« pa je dejal Ovin.
Teh v drugem četrtletju ni bilo malo. Izvoz, ki je v zadnjih štirih letih osamljeno vlekel voz slovenskega gospodarstva, se je na letni ravni okrepil za 5,2 odstotka. Predvsem zaradi okrepljene gradbene dejavnosti so se za 5,2 odstotka okrepile tudi bruto investicije v osnovna sredstva, za 3,1 odstotka je zrasla dodana vrednost v gospodarstvu, za 1,4 odstotka pa se je okrepila domača potrošnja. Zadnji dejavniki so pripomogli tudi k 3,3-odstotni rasti uvoza, ki je Ovina še posebno razveselila: »To namreč pomeni, da podjetja pričakujejo več naročil v prihodnje.« Podobno velja tudi za gospodinjstva, ki trošijo več, kadar so bolj optimistična. V prvem četrtletju je bila potrošnja gospodinjstev na letni ravni višja za 1,1 odstotka, v drugem četrtletju pa za 0,2 odstotka.
Pelin nalila deflacija in šibko mednarodno okolje
Kljub temu ostaja potrošnja šibka točka slovenskega gospodarstva. Podatki Sursa denimo kažejo, da so bili lanski prihodki od prodaje blaga za kar 18 odstotkov nižji kot pred začetkom krize leta 2008. V trgovini na debelo so bili prihodki nižji za kar 26 odstotkov, v trgovini na drobno pa za osem odstotkov. Pri tem skrbi, da se stanje bistveno ne izboljšuje. V prvih sedmih mesecih so prihodki v trgovini na drobno upadli še za 0,4 odstotka.
Avgust pa je v naše kraje prvič po letu 2009 znova prinesel deflacijo, saj so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni znižale za 0,3 odstotka. Največ so k temu prispevale pocenitve v skupini hrana in brezalkoholne pijače, kjer se je najizdatneje, za 8,7 odstotka pocenila zelenjava. Čeprav Ovin pravi, da lahko nižje cene kratkoročno celo pospešijo prodajo, opozarja na nevarnost dolgoročne deflacije. Stalno nižanje cen namreč pomeni, da se realna vrednost denarja povečuje, zaradi česar so potrošniki manj naklonjeni nakupovanju. Podjetja dodatno znižujejo cene, da bi privabila kupce, ti pa nakupe odlašajo v pričakovanju nadaljnjih cenitev. Začaran krog lahko v skrajnem primeru pripelje tudi do zloma gospodarstva.
A Slovenija za zdaj še ni na poti v deflacijsko spiralo, vendar hkrati še ni povsem okrevala. Anže Podnar iz Sursa je poudaril, da je recesije konec, saj sta tako kazalnika gospodarske rasti in rasti zaposlenosti presegla dolgoletna povprečja. Vendar je hkrati opozoril, da smo še daleč od poti stare slave. Realno je namreč slovensko gospodarstvo še vedno kar devet odstotkov manjše kot leta 2008, zaposlenost pa je manjša za osem odstotkov. Po oceni Podnarja bi potrebovali vsaj tri leta triodstotne gospodarske rasti, da bi se vrnili na nekdanjo raven in nadomestili približno 76.600 delovnih mest, ki jih je odnesla kriza. Ob čedalje bolj pesimističnih znakih iz naše najpomembnejše gospodarske partnerice Nemčije bo to vse prej kot lahek zalogaj.