Manj kot pol leta imajo izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja za uvedbo tako imenovanih skladov življenjskega cikla, s čimer bodo svojim zavarovancem omogočili varčevanje v bolj tveganih in donosnih naložbah. Toda nekateri se že bojijo, da bo prišlo do zamud zaradi nepojasnjenih zapletov pri pridobivanju potrebnih soglasij.
»Dokumentacija že leto dni pri regulatorjih«
Do zdaj je šest od skupno enajstih upravljalcev pokojninskih skladov na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poslalo zahtevo za uskladitev in sprejem novega pokojninskega načrta. Na ministrstvu so odobrili dve spremembi: Prve osebne, ki ima največ zavarovancev med vsemi, in Modre zavarovalnice, ki upravlja sklad javnih uslužbencev (ZVPSJU). »Postopkov v obravnavi na ministrstvu pred zaključkom ne moremo komentirati,« so bili skopi s pojasnili. Obenem so poudarili, da postopki potekajo skladno z zakonsko določenimi roki.
Med čakanjem na zeleno luč ministrstva so se nekateri upravljavci že obrnili na Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) in Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Zaprosili so ju za izdajo soglasja k pravilom upravljanja, ki podrobno ureja delovanje novih krovnih skladov s tremi podskladi. Tam pa se očitno zapleta. »Vsa potrebna dokumentacija je že več kot leto dni pri regulatorjih. V maju smo prejeli potrditev samih pokojninskih načrtov s strani ministrstva, medtem ko na potrditev pravil upravljanja s strani AZN še vedno čakamo,« so nas opozorili v Prvi osebni. V drugih upravljalcih pokojninskih skladov so skopi s pojasnili, večina jih še čaka na odobritev pokojninskih načrtov.
AZN: Dokumentacija ni v skladu s predpisi
Zakaj tolikšno čakanje? »Razlogi, da AZN posameznim upravljalcem ni izdala soglasja k pravilom upravljanja, so različni. Gre predvsem za to, da večina še nima potrjenih pokojninskih načrtov in da poslana dokumentacija ni bila pripravljena v skladu s predpisi ATVP. Zato je AZN pozvala upravljalce, da vlogo ustrezno popravijo in dopolnijo z manjkajočo dokumentacijo,« se branijo na AZN. Da obstajajo odprta vprašanja, priznavajo tudi na ministrstvu: »Največ odprtih vprašanj se je pojavljalo v zvezi s prenosom sredstev iz obstoječih skladov, v katerih se zagotavlja minimalna zajamčena donosnost, v podsklade življenjskega cikla.«
Kljub vsemu nekateri neuradno načrtujejo, da bi začeli tržiti sklade življenjskega cikla že jeseni. Kot je znano, bodo po novem vsi upravljalci delovali prek krovnega sklada in treh podskladov, ki se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki in so prilagojeni starostnim strukturam članov. V podskladu, ki bo ohranil zajamčeni donos in kamor bodo po preoblikovanju prenesena vsa sredstva, naj bi ohranili zdajšnjo naložbeno politiko, torej večino obveznic in likvidnih naložb ter relativno malo delnic. Varčevanje v njem naj bi priporočili tistim, ki so nekaj let pred upokojitvijo. V srednjem podskladu, ki ne bo imel zajamčenega donosa, naj bi bilo enakomerno razmerje delniških in obvezniških naložb. V najbolj tveganem podskladu, namenjenem novim in večini obstoječih zavarovancev, pa naj bi bile praktično zgolj naložbe v delnicah.
Visoki donosi in več sklenitev rent
Toda pokojninski skladi, ki se spreminjajo zaradi svoje že tradicionalno konservativne naložbene politike, v zadnjih mesecih dosegajo neprimerljivo višje donose kot v preteklosti. V zadnjem četrtletju letos se zaradi pozitivnega dogajanja na svetovnih borzah in obvezniških trgih pri nekaterih gibljejo celo nad tremi odstotki. Letni donosi pa pri večini presegajo zavidljivih pet odstotkov, tako da po novem vsi pokojninski skladi z doseženimi donosi v obdobju petih let presegajo zajamčene donose.
Tudi zato se verjetno vedno več ljudi namesto za izredni dvig sredstev z računov odloči za njihovo izplačevanje v obliki rente. Če je prvo možnost v obdobju od začetka leta 2011 do konca leta 2013 izbralo več kot 100.000 ljudi s težko predstavljivimi 600 milijoni evrov na računih, je letos to možnost izbralo manj kot 10.000 ljudi. Dvignili so le nekaj deset milijonov evrov. Zagotovo je do takšne razlike prišlo tudi zaradi zakonske omejitve dvigov. Od leta 2013 je namreč izredni izstop iz zavarovanja možen le, če je sredstev manj kot 5000 evrov. Vendarle je za upravljalce dobra novica, da se povečuje sklepanje rent, saj so v prvih treh letih izplačevanja sredstev iz pokojninskih skladov prepričali le slabih 7000, letos pa že več kot 2000 ljudi.
