Leta 1904 se je v Trbovljah začela gradnja prve kalorične elektrarne. Danes, po 109 letih od začetka proizvodnje električne energije v Zasavju, se Termoelektrarni Trbovlje (TET) obeta neslaven konec. Pred pokopom lahko družbo reši le ruski poslovnež Oleg Burlakov, ki za njen nakup Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) ponuja en evro in kup zavez o vlaganjih. Toda za odločitev o tem, ali bo šel v posel, ima čas le še do 15. septembra. Če prodaje ne bo, bo šel TET v postopek redne likvidacije.
Vsaj za zdaj nič ne kaže na to, da bi lahko energetska lokacija v Trbovljah ostala pri življenju. Po neuradnih informacijah je namreč Burlakov naročil ponovno cenitev TET, v kateri vnovič opravlja tudi skrbni pregled. Tudi sicer se zdi njegov načrt za rešitev TET, ki naj bi po novem kurila premog iz rudnika Lješljani v srbskem delu BiH, na precej majavih nogah. Omenjeni rudnik namreč ne obratuje od leta 1941, šele v prihodnjih tednih pa naj bi Burlakov s Premogovnikom Velenje podpisal pogodbo o raziskovalnih delih v tamkajšnji jami. Vprašljiva je tudi ekonomska računica. Trenutna lastna cena električne energije iz TET ob uporabi premoga iz Zasavja namreč znaša okoli 90 evrov na megavatno uro, kar je več od dvakratnika tržne cene.
Bo del zaposlenih rešil Eles?
V vsakem primeru bo predlog za likvidacijo na mizi že prihodnji petek, ko morajo v TET sklicati novo skupščino. Če se bo Burlakov dogovoril s HSE, bodo temu primerno spremenili tudi sam predlog, je včeraj pojasnil direktor TET Franc Blaznek, ki pa o tem dvomi. »Ponudba potencialnega investitorja je še vedno problematična, ker bi lahko pomenila nedovoljeno državno pomoč. Skoraj zagotovo bo imenovan likvidacijski upravitelj, ki bo začel izdelavo likvidacijskega programa. Če se ta ne bo uresničeval, bo sledil stečaj družbe,« je dejal Blaznek.
Za zdaj ni natančno jasno, ali in koliko ljudi bo nadaljevalo delo na energetski lokaciji. To je namreč odvisno od uspešnosti nekaterih scenarijev za rešitev vsaj dela od 164 zaposlenih iz TET. Med njimi so najkonkretnejši načrti Elesa glede zakupa dveh plinskih blokov, ki bi bil financiran prek mehanizma za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti (CRM) in vzdrževanja stikališča. Na Elesu to možnost preučujejo že več mesecev. Pomembni bodo tudi dogovori z interesenti za rezervoarje kurilnega olja, pretovorno postajo in deponijo. TET bo sicer prenehal obratovati sredi septembra. Ker je Premogovnik Velenje odpovedal pogodbo za dobavo lignita, ki je za TET najcenejši energent, se iz najvišjega dimnika v Evropi letos ne bo več kadilo. Do sredine oktobra bodo zaposleni znova prejeli odločbe o čakanju na delo doma. Konec leta bo družbi zmanjkalo denarja za izplačilo plač, saj nima vzdržnega poslovnega programa, ki bi zagotavljal njeno likvidnost.
Ura za TET bije že od leta 1999
Vlak za resnejše reševanje TE Trbovlje je sicer odpeljal že pred desetletjem. Od leta 1999, ko je na referendumu padla gradnja tretjega bloka elektrarne (TET 3), je namreč država bolj ali manj le umetno podaljševala njen neizbežni konec in to z visokimi vložki. TET je bila vrsto let vključena v sistem prednostnega dispečiranja, ki je družbi z odkupom električne energije po subvencionirani ceni zagotavljal preživetje. Samo iz tega naslova je družba do lani na leto prejemala od sedem do petnajst milijonov evrov, ki so jih plačevali porabniki električne energije. Če k skupnemu znesku, ki so ga v TET prejeli prek prednostnega dispečiranja, prištejemo še stroške zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik (okoli 180 milijonov evrov), je na mestu vprašanje, ali ne bi bilo za ta denar morda pametneje pred leti v TET zgraditi novo proizvodno enoto z višjim izkoristkom.
V Trbovljah so sicer v tem času stavili na dva projekta: gradnjo plinsko-parne elektrarne in prenovo bloka 4 s kombinirano enoto na premog in lesno biomaso. Sanje o prvem, vrednem 260 milijonov evrov, so že pred petimi leti pokopale naraščajoče cene plina. Za prenovo TET 4, ki bi stala 70 milijonov evrov, v Trbovljah nikoli niso dobili zelene luči HSE, saj da ne bi odpravila nerentabilnosti elektrarne.
TET nista šli na roko še dve okoliščini. Najprej padec cen električne energije v zadnjih letih, ki je tudi po Evropi povzročil začasno ali trajno ugašanje termoelektrarn. Avstrijski Verbund je tako maja zaprl premogovno elektrarno v Dürnrohrju. Druga okoliščina je slab položaj TET znotraj HSE. Ta se je v zadnjih letih pod vplivom tako imenovanega šaleškega lobija v celoti podredil gradnji projekta TEŠ 6. Luknje v njegovi ekonomiki so dokončno načele tudi upe o nadaljnjem podaljševanju življenja TET. Zanemariti ne gre niti politične razsežnosti zgodbe o Trbovljah. Zasavje namreč ni samo tradicionalni volilni bazen levice, ampak je predstavljalo kadrovsko jedro »stare« LDS. Z njenim zatonom po letu 2004 časovno sovpada tudi počasno odmiranje zasavske energetike.
