V Perutnini Ptuj bodo morali po neuradnih informacijah še letos izvesti večjo dokapitalizacijo in z zbranim dodatnim kapitalom znižati finančno breme, ki so si ga nakopali s številnimi zgrešenimi finančnimi naložbami.
Usklajevanja o višini potrebne dokapitalizacije med upravo Perutnine Ptuj z Romanom Glaserjem na čelu in bankami upnicami so se po navedbah naših virov že začela, v kratkem pa naj bi v ptujski družbi izbrali tudi svetovalca, ki jim bo pomagal pri iskanju strateškega partnerja. Že ta teden bodo nadzorniki Perutnine Ptuj potrjevali tudi gradivo za redno letošnjo skupščino, na kateri bodo delničarji predvidoma odločali tudi o povečanju osnovnega kapitala z izdajo novih delnic. Koliko dodatnega kapitala bodo morali v Perutnini Ptuj zbrati, za zdaj še ni znano. V družbi na vprašanja, povezana z dokapitalizacijo, niso želeli odgovoriti.
Bankirji v neformalnih pogovorih poudarjajo, da bi Perutnina Ptuj potrebovala skoraj 20 milijonov evrov dodatnega kapitala. medtem ko naj bi si Glaser na drugi strani prizadeval za čim nižjo dokapitalizacijo. Delež dolgov v financiranju na ravni skupine Perutnina Ptuj trenutno znaša že okoli 70 odstotkov, v primeru oslabitve naložbe v delnice Merkurja in posojil propadlima Centru Naložbam in Infondu Holdingu pa bi se povzpel še za okoli deset odstotnih točk. Ptujsko skupino po dostopnih podatkih bremeni za okoli 120 milijonov evrov finančnih obveznosti, po dogovoru z bankami pa mora po novem poleg obresti mesečno odplačati tudi milijon evrov glavnice posojil. Za plačilo obresti in glavnice posojil mora torej ptujska skupina nameniti svoj celotni dobiček iz poslovanja, kar pa dolgoročno vsekakor ni vzdržno.
Po več mesecih usklajevanj pa so banke v Perutnini Ptuj naposled dobile svojega pooblaščenca. Glaser naj bi namreč pred dnevi vendarle podpisal pogodbo o zaposlitvi s Tiborjem Šimonko, ki bo v Perutnini Ptuj nadziral prestrukturiranje družbe. Medtem pa vrata ptujske skupine še vedno ostajajo zaprta za družbo KPMG Revizija. Slednja bi morala po sklepu skupščine že pred tedni začeti posebno revizijo poslov uprave Perutnine Ptuj s propadlo družbo Univit Stanislava Ražena in dunajskim podjetjem Vector, na katerega je Glaser tik pred zadnjo skupščino poskušal prenesti 18-odstotni paket delnic Perutnine Ptuj, ki je uradno v lasti Merkurja. Kot smo že poročali, naj bi posebno revizijo, ki bi preučila nekatere domnevno sporne posle, zahtevali tudi bankirji.
Eden od pogojev bank za dolgoročno refinanciranje posojil je bil tudi vpis zastavne pravice na 10-odstotni delež Perutnine Ptuj, ki ga prek družbe Holding PMP obvladujejo vodilni kadri prehrambne skupine. Toda predlog za zastavo delnic v korist Perutnine Ptuj so na skupščini podprli le vsi štirje člani uprave, medtem ko so preostali delničarji Holdinga PMP glasovali proti. Skupščino naj bi zdaj v Holdingu PMP ponovili, saj je zadnja skupščina minila brez Univita, ki ima v lasti dobrih 20 odstotkov Holdinga PMP in bi torej lahko jeziček na tehtnici nagnil na stran bank. Največji upnik propadlega trgovca z žiti je po neuradnih informacijah prav Perutnina Ptuj, ki je jamčila za 5,5-milijonsko posojilo Univita pri Probanki. Kot smo razkrili, je Univit pred leti od Perutnine Ptuj kupil tudi večje zemljišče za žitne silose v Žalcu, kupnino pa poravnal s kompenzacijo. Ali je morda to premoženje pred stečajem prodal ali pa je še vedno v stečajni masi, bo znano v naslednjih tednih, ko bo stečajni upravitelj Tomaž Čad objavil otvoritveno poročilo.
