Tri prodane terjatve do manjših podjetij in dobri trije milijoni evrov iztržene kupnine. To je lanskoletni izkupiček Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane pod imenom slaba banka, ki je v prvem letu po prevzemu slabih posojil slovenskih bank za svoje delovanje porabila več kot 14 milijonov evrov.
Njen glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson se kljub vsemu hvali s preseganjem zastavljenih načrtov, češ da jim je lani uspelo unovčiti za več kot 130 milijonov evrov oziroma več kot enajst odstotkov prevzetega portfelja. To je le malce več od po zakonu obveznih desetih odstotkov. Toda ob tem pozablja, da je bila DUTB v večini primerov le stranski igralec in požela sadove drugih. Za polovico omenjenih prilivov se lahko zahvali stečajnim upraviteljem, ki so sami prodajali premoženje in iskali kupce zanj, ter delujočim družbam, ki so odplačevale »slaba posojila« in obresti.
Še lažje so v DUTB prišli do preostale polovice prilivov. Okoli 40 milijonov evrov so dobili samo zaradi prodaje zastavljenih delnic domžalskega Heliosa in Letrike, pri čemer so se prodajni postopki v obeh družbah začeli, še preden je bila DUTB sploh ustanovljena. Dodatnih osemnajst milijonov evrov je prispevala državna Adria Airways, ki je morala na zahtevo slabe banke konec lanskega leta prodati in vzeti nazaj v najem del svoje letalske flote.
Največ dela z izvršbami
Še največ dela so imeli v DUTB očitno z vlaganjem sodnih izvršb ter zahtev za prisilne poravnave in stečaje njihovih dolžnikov. Od skupno 557 dolžnikov so se lani pri kar 389 odločili za unovčenje zavarovanj, pri 115 pa so sklenili, da bodo sodelovali pri poslovnem oziroma finančnem prestrukturiranju. Med slednje sodijo tudi tiste družbe, kjer nameravajo terjatve preprosto preprodati naprej in težave prepustiti drugim. Prav tako med družbami, kjer naj bi DUTB sodelovala pri prestrukturiranju, najdemo takšne, kjer poteka pospešena (raz)prodaja premoženja.
V DUTB visoke stroške plač, zunanjih sodelavcev in svetovalcev upravičujejo s pospešenim in vedno učinkovitejšim reševanjem dolžnikov. Tako so se doslej dogovorili o prestrukturiranju skoraj polovice od dobrih sto primerov, do konca leta pa naj bi ta delež dosegel zavidljivih 85 odstotkov. Toda med primeri družb v prestrukturiranju, kjer so že sklenili dogovor, sta denimo tudi ACH in Avtotehna, pri čemer bo moral prvi vse obveznosti odplačati do konca leta 2017, Avtotehna pa v manj kot dveh letih. Tudi koprski Cimos, ki so ga v DUTB uvrstili na vrh seznama uspehov, se še zdaleč ni izkopal iz težav. Medtem ko v DUTB poudarjajo, da Cimos od začetka prisilne poravnave ni izgubil nobenega večjega kupca, pozabljajo, da ima družba zaradi še vedno trajajočega postopka prisilne poravnave, ki ga je zahtevala DUTB, težave pri pridobivanju novih naročil. Daleč od zaključka je tudi prestrukturiranje Mariborske livarne Maribor (MLM), kjer se poslovna sanacija šele začenja. V DUTB kljub temu menijo, da je družba že primerna za prodajo.
Pri katerih družbah nameravajo sodelovati pri prestrukturiranju in pri katerih so se odločili, da unovčijo zavarovanja, Mansson včeraj ni želel razkriti, češ da bi to »uničilo vrednost njihovih sredstev«. Seznam dolžnikov se lahko po njegovih pojasnilih sčasoma še spremeni.
Smeli načrti o prodaji premoženja...
Da so letos načrti DUTB o prodaji terjatev veliko bolj optimistični kot lani, pričajo zadnje aktivnosti. V začetku februarja so namreč objavili množični poziv za odprodajo skupno 670-milijonskih terjatev do najmanj 27 različnih podjetij in poslovnih skupin, v teh dneh pa so še dodatno napolnili prodajne police. Kot smo razkrili, se v DUTB pripravljajo tudi na paketno prodajo terjatev do hotelirjev in podjetij s področja informacijske tehnologije. S tem naj bi privabili večje sklade in dosegli višje izkupičke. Sodeč po nedavno objavljenem načrtu aktivnosti za letošnje leto ne gre za osamljena primera, saj nameravajo podobno storiti s trgovinami, parkirišči in stanovanjskimi objekti. Pospešena aktivnost DUTB sicer sovpada s pripravami vlade na kadrovske zamenjave v njenem upravnem odboru.
Kljub navdušenju DUTB nad čim hitrejšim unovčenjem premoženja pozornost in kritike vzbujajo kratki roki, ki so jih postavili za oddajo ponudb, s čimer od sodelovanja odvračajo resne večje strateške in finančne vlagatelje. Poleg tega k skupni prodaji niso povabili preostalih upnikov in lastnikov. Tudi vodstva dolžnikov, katerih lastništvo in dolžniška razmerja so v DUTB čez noč odprli, pri prodaji ne sodelujejo oziroma o njej niso bila predhodno obveščena.
... a mizerni izkupiček za davkoplačevalce
Toda njihove poslovne aktivnosti se ne skladajo s finančnimi načrti. Konec letošnjega leta bo zapadlo v plačilo za več kot pol milijarde evrov obveznic DUTB, že sedaj pa v družbi napovedujejo, da jih ne bodo mogli poplačati. Tako so se že lani začeli srečevati z različnimi finančnimi institucijami in preigravati možnosti refinanciranja obveznosti. S kom so se sestajali, niso razkrili. Kot sami priznavajo, bi bilo najceneje izdati nove obveznice z državnim poroštvom, a hkrati poudarjajo, da bodo skušali najti zunanje financiranje, če bodo pridobili zaupanje mednarodnih vlagateljev.
Čeprav si država od projekta DUTB obeta najmanj osemodstotni letni donos na kapital, je to le slaba uteha za davkoplačevalce. Ti so namreč za njeno delovanje uradno zagotovili »le« 200 milijonov evrov sredstev. Letno bo morala namreč DUTB, na katero so podržavljene banke prenesle za skupno več kot pet milijard evrov slabih posojil, ustvariti le okoli 16 milijonov evrov dobička. Glede na vrednost prevzetih terjatev bodo morali torej pri njihovem unovčevanju doseči vsega enoodstotni donos. Ob tem opozorimo, da so banke slaba posojila na DUTB prenašale v povprečju s skoraj 70-odstotnim diskontom.
