Za trzinskim finančnim holdingom Tafin, ki ga je vodil Aleksander Dimc, je ostalo zgolj za 16 milijonov evrov dolgov do bank in številnih premožnih posameznikov, ki so svoje premoženje zaupali v upravljanje Dimcu. Čeprav je imel Tafin, ki je bil tesno vpet v propadlo finančno omrežje mariborske nadškofije in novogoriške družbe Vipa, še v začetku lanskega leta uradno 25 milijonov evrov premoženja, ga je stečajnemu upravitelju Milanu Vajdu uspelo najti le za nekaj evrov.
Kje so poniknili milijoni, ki jih je upravljal Tafin, za zdaj ostaja nepojasnjeno. Kot ugotavlja Vajda, preteklih poslov praktično ne bo mogoče izpodbijati, saj je Tafin prenehal poslovati že leta 2011, triletno obdobje, v katerem bi lahko izpodbijal posle, pa je poteklo. Na vrhuncu borzne evforije je imel Tafin za več kot 40 milijonov evrov premoženja, vendar ga je pomemben del izgubil že leta 2010, ko sta holdinga Zvon Ena in Zvon Dva bankrotirala, banke in upniki pa so mu zarubili delnice Heliosa, Intereurope, Krke, Luke Koper in Zavarovalnice Triglav ter točke vzajemnega sklada NFD 1.
Toda del premoženja Tafina je očitno še vedno ujet v terjatvah do sedmih posameznikov, ki so pri družbi najeli za skupno pet milijonov evrov posojil. Od tega je 1,69 milijona evrov Tafin posodil Dimcu, ki po javno dostopnih podatkih nima v lasti nobenega podjetja ali večje finančne naložbe. Stanovanje, v katerem ima prijavljen stalni naslov, ni v njegovi lasti. »Terjatev do nekdanjega poslovodje glede na njegovo premoženjsko stanje ni izterljiva, medtem ko preostali dolžniki svoje terjatve v celoti izpodbijajo oziroma zavračajo,« je pojasnil Vajda.
Z zasebniki pokrival kapitalsko luknjo
»Ti dolgovi ne obstajajo in so bili že poravnani, enako velja tudi za posojila, ki so jih najeli drugi posamezniki. Toda Tafin od leta 2010 ni imel računovodstva, zaradi česar ti dogodki niso bili knjiženi v bilancah,« nam je zatrdil Dimc. »Za posojila Tafina sem dal za 15 milijonov evrov osebnih poroštev,« je povedal in dodal, da so banke medtem že vložile izvršbe, sam pa svojih terjatev v stečajno maso Tafina sploh ni prijavil.
Dimc je Tafin kupil pred dvema desetletjema, ko je postal tudi njegov direktor. Skoraj sočasno je izstopil iz borznoposredniške družbe Alpoma, ki jo je ustanovil skupaj s pokojnim Davorinom Sadarjem in ki jo je kupila Komercialna banka Triglav (kasneje je končala v stečaju). Vrsto let je bil Dimc edini lastnik Tafina, nato pa je leta 2009 več podjetnikov in premožnejših posameznikov njegovo družbo dokapitaliziralo z okoli 6,4 milijona evrov. S temi sredstvi je Dimc pokril kapitalski primanjkljaj, saj je imel Tafin zaradi padca tečajev na borzi tedaj negativen kapital. A dokapitalizacija je zadoščala zgolj za leto dni, saj je imel že leta 2010 Tafin ponovno več dolgov kot premoženja. Očitno se Tafin ni zadolževal zgolj pri bankah, temveč tudi pri manj znanih fizičnih osebah in zasebnih podjetjih, ki so v stečajno maso prijavili za skupno več kot štiri milijone evrov terjatev. Največje upnice Tafina so NLB (2,9 milijona evrov), Deželna banka Slovenije (1,9 milijona evrov), Banka Celje (1,7 milijona evrov), Hypo banka (1,6 milijona evrov) in Skupina Nova KBM (1,1 milijona evrov).
Banke nasedle tudi v Tafinovih hčerah
To pa niso edini neporavnani dolgovi do bank, ki so jih za seboj pustila Dimčeva podjetja. Pod okrilje Tafina so namreč sodili tudi holdingi Finum, Corax in Coat. Vsem trem omenjenim družbam je skupno, da so skoraj hkrati s Tafinom končale v stečaju, premoženja, s katerim bi poplačale dolgove, pa nimajo. Skupno so upniki v stečajno maso Finuma, Coraxa in Coata prijavili za skoraj 10 milijonov evrov terjatev, medtem ko Coat premore vsega 60.000 evrov premoženja, Finum ima v lasti nepremičnine v ocenjeni vrednosti 357.000 evrov, Corax pa stanovanja v Rožni dolini v Ljubljani, ki so v fazi adaptacije, brez tlakov in obdelanih sten.
Tafin je bil v preteklosti tudi lastnik družbe Usnje Plast, ki pa je bila že izbrisana iz sodnega registra. Izpraznjena je v stečaju končala tudi družba Cedric nekdanje vodje gorenjske podružnice NLB Dušana Šuštarja, ki je zaradi suma trimilijonskega oškodovanja banke pri odobritvi posojil lastniku Gradbenega podjetja Grosuplje Borisu Dolamiču v kriminalistični preiskavi. V družbi Cedric je Factor banka izgubila dva milijona evrov, medtem ko Tafin svoje terjatve v višini 120.000 evrov sploh ni prijavil v stečajno maso.
