Več kot štiri leta je minilo, odkar je Vzajemna zaradi domnevno spornih poslov vložila prve odškodninske tožbe proti nekdanjima upravama pod vodstvom Marka Jakliča in Boštjana Averja. Izkupiček štiriletnih sodnih bojev je za zavarovalnico milo rečeno boren. Do danes so namreč v Vzajemni za sodne takse, sodne izvedence in odvetniške storitve porabili že približno 400 tisoč evrov, pravnomočno pa niso od toženih dobili še niti evra. »Vzajemna je v preteklosti vložila 12 odškodninskih tožb, v katerih je skupni tožbeni zahtevek znašal 4,3 milijona evrov. Pravnomočna je doslej ena, ki jo je Vzajemna v manjšem delu dobila (neuradno naj bi sodišče Averju naložilo plačilo okoli 5000 evrov), a je pritožba še vedno mogoča. V večjem delu pa ni bilo ugodeno tožbenemu zahtevku,« so nam pojasnili na Vzajemni.
Sodni postopki se medtem vrstijo iz dneva v dan. V ponedeljek je na sodišču tako potekala obravnava v tožbi, s katero zahteva Vzajemna od Jakliča in Averja ter članov njunih uprav Franca Henigmana in Petra Pustatičnika 1,32 milijona evrov. Gre za največje domnevno oškodovanje zavarovalnice, do katerega naj bi med drugim prišlo zaradi odkupa klicnega centra od družbe CDE, preprodaje delnic družbe CDE in preplačila projektov. Tokratna obravnava naj bi bila zadnja, izkupiček za Vzajemno pa naj bi bil glede na dozdajšnji potek sojenja vprašljiv. Že dan kasneje je sledila obravnava v tožbi Vzajemne proti Jakliču in Henigmanu v višini 177.000 evrov. Po dostopnih podatkih se tožba nanaša na domnevno sporno odločitev iz leta 2005, ko je Vzajemna cenejšo odvetnico za izvršbe neplačanih premij nadomestila z dražjo odvetniško pisarno. Okrožno sodišče je enkrat že odločilo, da do oškodovanja ni prišlo, saj cena ni presegla odvetniške tarife, a višje sodišče je zadevo očitno vrnilo v ponovno sojenje. Sta pa Jaklič in Henigman na nižjem sodišču na primer, kot smo že poročali, izgubila tožbo v zadevi tako imenovanega projekta Drugo mnenje, ko naj bi podjetju Maat priznanega srčnega kirurga Boruta Geršaka neupravičeno izplačala okoli 360.000 evrov. Zadeva je na višjem sodišču, poplačilo Vzajemne pa je kljub temu na majavih nogah. Večkrat smo poročali, da sta tako Jaklič kot Henigman svoje premoženje večinoma zavarovala. Ob tem velja kljub temu opozoriti, da je Vzajemna konec letošnjega avgusta na podlagi sklepa ljubljanskega okrožnega sodišča zahtevala prepoved prodaje ali obremenitve nepremičnin, ki jih je Jaklič prenesel na svojo soprogo. Sodišče o predlogu še ni odločilo.
Tudi to niso edini postopki, ki se jih na sodišču ta teden udeležuje Vzajemna. V četrtek se je znašla na strani tožene stranke. Zaradi nezakonitega odpoklica s funkcije predsednika uprave družbe in plačila odškodnine v višini nekaj več kot 350.000 evrov jo toži Boštjan Aver. Podobna tožba je, spomnimo, že uspela Pustatičniku, ki ga je sicer odpustil prav Aver.
Vzajemna je prve odškodninske tožbe proti nekdanjima upravama vložila maja 2010, skupni tožbeni zahtevek pa je uvodoma znašal »le« 1,23 milijona evrov. Z vlaganjem tožb je začela izredna uprava Vzajemne pod vodstvom Dušana Kidriča, ki je za to takrat pooblastila odvetniško pisarno Nine Zidar Klemenčič. Danes zastopa Vzajemno v omenjenih postopkih odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji. Prve tožbe proti nekdanjim vodilnim v Vzajemni so bile v veliki meri vložene predvsem na podlagi pritiskov javnosti in nadzornega sveta, medtem ko se jih je Kidrič že takrat otepal. Po soglasje skupščine za vložitev odškodninskih tožb so šli šele dve leti kasneje, ko se prav tako niso mogli ogniti očitkom, da gre zgolj za prelaganje odgovornosti.