Zavili so se v molk
Dunajski časnik danes piše, da se skupaj z ameriško družbo za mrežo finančnih ustanov v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini in Črni gori poteguje tudi Evropska banka za obnovo in razvoj.
Ker sta morala oba najresnejša interesenta podpisati izjavo o nerazkrivanju informacij in varovanju poslovnih skrivnosti, o postopku ne želita dajati izjav. Prav tako so se v molk zavili na avstrijskem finančnem ministrstvu, piše Die Presse.
Presenečenje predvsem vstop Millhouse Capital Investment Group
Po navedbah dunajskega časnika je presenečenje predvsem vstop Millhouse Capital Investment Group v tekmo. Ta finančna skupina naj bi bila sicer finančno močna, a je v javnosti o njej bolj malo znanega. Sprva se je ukvarjala z upravljanjem premoženja razvpitega ruskega milijarderja Romana Abramoviča, danes pa ima v njej najmočnejšo vlogo nemški finančnik z ruskimi koreninami Ralf Dodt.
Skupina bdi nad 42 hčerinskimi družbami, njen neto kapital pa je 4,2 milijarde evrov. Upravlja z naložbami v jeklarstvu, energetiki, rudarstvu pa tudi v nekaj bankah v ZDA in Južni Ameriki.
Advent International eden največjih globalnih upravljalcev lastniškega kapitala
Advent International je po drugi strani eden največjih globalnih upravljalcev lastniškega kapitala, ki bdi nad več sto naložbami v višini dobrih 32 milijard evrov.
A kljub finančni moči obeh najresnejših interesentov bo očitno prodaja Hypove bančne mreže v državah nekdanje Jugoslavije slab posel. Po podatkih Die Presse namreč nobeden ne ponuja 500 milijonov evrov, kolikor je knjigovodska vrednost teh finančnih ustanov. Nizka cena bi pomenila nove slabitve za koroško krovno banko, ki jo v zadnjih letih z milijardami evrov rešuje država.
Mrežo bank v jugovzhodni Evropi morajo prodati do konca tega leta
Celovška Hypo Alpe Adria mora mrežo bank v jugovzhodni Evropi prodati do konca tega leta. Načrt prestrukturiranja za banko določa, da se operativni deli skupine, ki je v 100-odstotni državni lasti, prodajo, preostali nezdravi deli pa se vključijo v postopek likvidacije.
Avstrijski parlament je ta mesec sprejel izredni zakon o reševanju koroške bančne skupine, ki jo je Avstrija v krizi nacionalizirala. Zakon v reševanje, podobno kot je bil nedavno primer pri sanaciji bank v Sloveniji, vključuje imetnike podrejenih obveznic, vzpostavlja pa tudi mehanizem t.i. slabe banke.
Da bi vzbudili interes vlagateljev za mrežo bank v jugovzhodni Evropi, ki razpolaga z bilančno vsoto v višini okoli sedem milijard evrov, se je Avstrija odločila, da tudi številna slaba posojila teh bank prenese na enoto za upravljanje slabih terjatev, ki bo začela delovati novembra.
