Predor Markovec se je v začetku leta spet podražil. Višje sodišče v Celju je namreč potrdilo, da bo moral Dars slovaški družbi Skanska, nekdanjemu podizvajalcu propadlega Cestnega podjetja Maribor (CPM), plačati 2,1 milijona evrov odškodnine skupaj z obrestmi. Skoraj dvakrat več od načrtov (okrog dva milijona evrov) bo stala tudi sanacija barvnega premaza v predoru, ki Darsu težave povzroča že več let.
Gre za nova kamenčka v mozaiku dogodkov, ki spremljajo že več kot desetletje trajajočo sago o načrtovanju in gradnji predora na hitri cesti med Koprom in Izolo. Uredbo o državnem lokacijskem načrtu je tako že leta 2004 podpisal takratni predsednik vlade Anton Rop. Pet vlad pozneje promet skozi predor še vedno ni stekel, čeprav bi morali prvi avtomobili po prvotnem načrtu skozenj zapeljati že leta 2012. Prav tako ni znana končna cena predora. Ta naj bi po zadnjih uradnih napovedih znašala okrog sedemdeset milijonov evrov, kar je približno osem odstotkov več od njegove prvotne vrednosti. V gradbenih krogih je mogoče slišati, da bo končna cena višja. Na Darsu so nam ta podatek obljubili za danes.
Izvirni greh: figa v žepu leta 2009
Dodatne zaplete gre morda pričakovati tudi pri dokončanju dobre tri kilometre dolge hitre ceste, ki je pogoj za odprtje predora. Dars je na razpisu izbral Cestno podjetje Gorica (CPG), ki naj bi prvotno ponudbo (4,7 milijona evrov) med pogajanji krepko znižalo. To odpira vprašanje morebitnih dodatnih zahtevkov, ki bi lahko sledili pozneje. Teh med samo gradnjo predora, med katero sta nasedla oba člana izbranega konzorcija (najprej je šel v stečaj CPM, nato še Alpine Bau), ni manjkalo.
Samo gradnjo predora je spremljala vrsta napak. Izvirni greh sega v leto 2009. Takrat je Darsu po treh letih pravnih, lobističnih in drugih bitk med izvajalci razpisni postopek naposled uspelo pripeljati do konca. Uprava Tomislava Nemca je v svojih zadnjih dneh na Darsu izbrala konzorcij CPM-Alpine Bau. Pogodbo z njim je podpisalo novo vodstvo Darsa na čelu z Matejo Duhovnik. A obe strani sta očitno v žepu držali figo. Že kmalu je namreč postalo jasno, da so v CPM posel dobili z dampinško ceno in da mariborske družbe, ki je bila v lasti Janeza Škoberneta, tudi zadnji večji projekt na domačem avtocestnem križu ne bo rešil pred stečajem. To so očitno vedeli tudi na Darsu, kar je že v začetku lanskega leta v zadevi Skanska dokončno potrdilo tudi prvostopenjsko sodišče. V sodbi je namreč zapisalo, da so v družbi za avtoceste že ob podpisu pogodbe s CPM »vedeli za slabo finančno stanje družbe« in da Dars ni ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
Dars zdaj plačuje stare grehe do podizvajalcev
Od tod je lahko šlo le še na slabše. Večno odmikajoči se roki za dokončanje in ponavljajoči se zapleti – dejanski ali umetno napihnjeni – pri gradnji so bili le vrh ledene gore. Ob finančnem sesutju CPM sta na površje priplavali dve ključni težavi. Najprej se je izkazalo, da je ustrezne garancije za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti predložil le CPM, ne pa tudi Alpine Bau. Dars tako po propadu CPM ni imel v rokah nobenega formalnega vzvoda, da Avstrijce po načelu solidarne odgovornosti prisili k dokončanju predora. Druga napaka je bila storjena pri podizvajalcih. Čeprav je pogodba s konzorcijem jasno določala, da mora izvajalec Darsu predložiti garancijo, ki bo krila tudi potrjene obveznosti do podizvajalcev«, je CPM nikoli ni izročil.
Na Darsu so nastali položaj skušali popraviti s protokolom, ki so ga februarja 2011 podpisali z Alpine Bau. Z njim so stopili onkraj roba zakonodaje o javnem naročanju in prekršili osnovno pogodbo o gradnji predora. Ne le da je bil protokol dejansko zgolj krinka za novo pogodbo z Alpine Bau, z njim so na Darsu v podrejeni položaj postavili tudi podizvajalce, saj so se zavezali, da bodo izstavljene situacije plačevali »izključno in neposredno« že takrat finančno močno načetemu Alpine Bau. Ceno zato je Dars začel plačevati pred dnevi. V sodbi v zadevi Skanska, ki bo Dars stala več kot dva milijona evrov, je sodišče zapisalo, da Dars pri obravnavi podizvajalcev ni sledil ciljem zakonodaje o javnem naročanju, med katerimi je tudi plačilna disciplina.
Knezove težave z barvnim premazom
Tudi obdobje uprave Matjaža Kneza so zaznamovale težave z razpisi. Za izvajalca elektro-strojnih del v predoru je tako najprej izbrala konzorcij ptujskega Tenzorja in hrvaškega Dalekovoda, ki je zaposlenim že takrat dolgoval najmanj eno plačo. In to kljub nižji ceni, ki jo je ponudil konzorcij petih domačih podjetij na čelu z Iskro Sistemi in Rikom. Slednji je skoraj 15 milijonov evrov vreden posel po vojni z zahtevki za revizijo tudi dobil. A vse skupaj je začetek elektro-strojnih del zamaknilo za dobro leto dni.
Na dan pa so zdaj izbruhnile tudi težave z barvnim premazom v predoru. Tega je na stene sprva nanesel eden od slovenskih podizvajalcev Alpine Bau. Dars je premaz že leta 2013 moral sanirati. Za ta dela je najel podjetje Map Trade in z njim sklenil milijon evrov vredno pogodbo. A že kmalu je podjetje zahtevalo plačilo dodatnih stroškov zaradi spremenjenih okoliščin. Na Darsu so s podjetjem sprva nameravali skleniti aneks, a so si nato tudi zaradi višine dodatnega plačila očitno premislili. Z Map Trade so tako decembra lani uradno sklenili dogovor, po katerem bo Map Trade prejel še dodatnih 700.000 evrov plačil.