Tečaj evra je imel v minulem tednu jasno smer: navzdol. Spustil se je celo pod mejo 1,29 dolarja, kar je več kot sedem odstotkov pod najvišjimi vrednostmi letošnjega leta. Za en evro je bilo treba namreč v tem obdobju odšteti tudi že več kot 1,39 dolarja, izpostavlja nemška tiskovna agencija dpa.
Gre za pomembno spremembo v ravnanju ECB, ki je v zvezi z deviznim tečajem več let vztrajala, da je en evro predvsem en evro. Osrednji cilj banke je bil ohranjanje stabilnosti cen, spremembe tečaja evra pa je niso zanimale.
A inflacije ni na vidiku. Nasprotno, območju evra grozi zdrs v deflacijsko spiralo, ki jo zaznamujejo padci cen in krčenje gospodarske aktivnosti. ECB želi ta scenarij na vsak način preprečiti, tudi z zniževanjem vrednosti skupne evropske valute.
Za varčevalce pomembne predvsem obrestne mere
Za evropske varčevalce v domači valuti je tečaj evra praktično nepomemben, zanje so pomembne predvsem obrestne mere. Nasprotno pa se šibkega evra lahko veselijo evropska podjetja, še posebej multinacionalke. Kadar se namreč evro krepi, jim izboljšanje poslovanja na tujih trgih nič ne koristi, saj v bilancah po preračunih njihovi dobički niso nič večji. Šibak evro jim bo na drugi strani pomagal izboljšati poročila.
Zmagovalci v primeru šibkega evra so tudi izvozniki. Njihovi izdelki so namreč v primeru šibkega evra v tuji valuti cenejši, kar krepi povpraševanje po evropskih izdelkih.
Ob šibkem evru pa si roke mane tudi Francija. Drugo največje gospodarstvo v območju z evrom se nahaja v globoki gospodarski krizi. Kot izpostavlja dpa, je problem Francozov mogoče razumeti le ob upoštevanju zgodovine. Dokler namreč evro ni obstajal, je bila nemška marka vedno "najdražja" valuta v Evropi, vsi ostali pa so kljub višanju stroškov v tujini svoje izdelke še vedno lahko ponujali relativno poceni.
Šibek evro dober za izvoz, a slab za uvoz
Ta učinek je izzvenel z uvedbo skupne evropske valute leta 1999. Šibak evro tako trenutno Franciji lahko koristi, vendar pa bo na dolgi rok država svojo krizo lahko rešila le z izboljšanjem konkurenčnosti, izpostavljajo strokovnjaki.
Bodo pa zaradi šibkega evra nekateri tudi tarnali. Tako bodo vozniki za gorivo morda morali odšteti več, saj trgovanje z nafto in bencinom večinoma poteka v dolarjih. Manj kot je evro vreden v primerjavi z dolarjem, več Evropejce stanejo dobrine, za katere se plačuje v dolarjih. Resnejša bi ta težava lahko sicer postala šele, če bi se cene nafte na mednarodnih trgih hkrati močno zvišale, kar pa se trenutno ne zdi zelo verjetno - cene črnega zlata se namreč znižujejo.
Šibkega evra pa se ne bodo veselili niti turisti iz držav z evrom, ki bodo potovali v ZDA. Če so na primer evropski turisti za zajtrk, ki v New Yorku stane 4,79 dolarja, morali leta 2006 plačati preračunano tri evre, maja letos pa 3,45 evra, jih bo trenutno tak obrok stal 3,75 evra. Podoben problem bodo imeli tudi turisti, ki bodo potovali v Veliko Britanijo, saj evro izgublja tudi v primerjavi s funtom.
ECB ključno obrestno mero znižala z 0,10 odstotne točke na 0,05
Evro bo v začetku prihodnjega leta praznoval 16. rojstni dan, v dosedanji zgodovini pa je zabeležil že precejšnje premike. 4. januarja 1999 je začel svojo pot pri vrednosti 1,17 dolarja za dolar, do jeseni pa je padel vse do 0,83 dolarja. Kasneje se je skupna evropska valuta krepila in najvišjo raven dosegla poleti 2008 pri skoraj 1,60 dolarja.
V minulem tednu se je evro gibal okoli vrednosti 1,29 dolarja, analitiki pa pričakujejo, da se bo v prihodnjih mesecih njegov tečaj še znižal in se ustalil okoli 1,25 dolarja.
ECB je na septembrskem zasedanju ključno obrestno mero znižala za 0,10 odstotne točke na 0,05 odstotka, kar je nova rekordno nizka raven. Banka je napovedala tudi začetek izvajanja programa odkupovanja finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem ki je bil sicer napovedan že junija, ter odkupovanje kritih obveznic od centralnih in poslovnih bank.