V slovenski gospodarski prostor se po tem, ko jih je leta 2012 zaradi prikrivanja lastništva, davčnih in drugih domnevnih zlorab ukinila Janševa vlada, vračajo tihe družbe.
Gre za pogodbeno razmerje med lastnikom podjetja in zunanjim vlagateljem. Slednji s premoženjskim vložkom v podjetje pridobi pravico do udeležbe na njegovem dobičku in izgubi, v nobenem primeru pa ne sodeluje pri upravljanju. Ključno je, da identiteta vlagatelja ni znana ne javnosti ne upnikom, podjetju pa ni treba razkriti, da ima tihega družbenika, kar odpira široko polje možnih zlorab.
To posebno obliko gospodarske družbe, ki vlagateljem zagotavlja anonimnost, so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo vključili v najnovejši predlog novele zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Čeprav naj bi tihi družbeniki še naprej ostali skriti očem javnosti, pa bi jih morali po novem obvezno vpisati v register.
»Ta oblika družbe je primerna za financiranje poslovanja podjetja v krizi. Na primer, da delavci postanejo tihi družbeniki s svojim vložkom in na ta način sodelujejo v dobičku. To je lahko tudi stimulacija za delavce, da si prizadevajo za dobro poslovanje podjetja,« je nedolgo po ukinitvi na letnem kongresu računovodij, finančnikov, revizorjev in davčnikov zatrjeval mariborski pravnik dr. Šime Ivanjko, glavni pobudnik ponovne uvedbe tihih družb. Ivanjko je imel tudi sam v lasti tiho družbo Zavarovalno-poslovni inštitut. Ta je svoj čas ustvarjal na sto tisoče evrov letnih prihodkov, letos pa klonil pod bremenom dolgov.
Sporni vzporedni posli šefa Taluma
Kljub temu Ivanjko priznava, da je v določenih primerih prihajalo do zlorab institucije tihe družbe. Leta 2010 je v domači javnosti odmevalo razkritje informacij o (tihem) lastništvu nekdanjega prvega moža državnega Taluma Danila Topleka v dveh podjetjih, ki sta poslovali s Talumom. Očitno navzkrižje interesov je pripeljalo do Toplekovega odstopa s funkcije v Talumu, njegov primer pa je bil tudi neposredni povod za spremembo zakonodaje.
Koliko je bilo vseh ustanovljenih tihih družb v slovenskem prostoru in kolikšna je bila razsežnost domnevnih zlorab, nikoli ni bilo razkrito v javnosti. Tako tudi ni jasno, ali je do ukinitve prišlo izključno zaradi primera Toplek.
Sprva so hoteli omejiti zlorabe in razkriti morebitne nedovoljene prakse. Tako je Pahorjeva vlada tik pred odhodom leta 2011 uzakonila prepoved sklepanja poslov med družbami v večinski državni lasti in podjetji, v katerih so tihi družbeniki člani njihovega poslovodstva oziroma nadzornega sveta ali njihovi ožji družinski člani. Kljub temu so bile še vedno mogoče zlorabe, saj ta razmerja niso bila vpisana v sodnih registrih, dokumenti, v katerih je bil tihi družbenik naveden, pa niso bili vedno dostopni javnosti. Namesto tega je Janševa vlada vlagateljem uzakonila tako imenovane premoženjske vložke, ki pa so bili zaradi nejasnosti in slabosti deležni številnih strokovnih kritik.
Le drugo ime za iste zakonske rešitve
Kakor hitro je po razkritju nepravilnosti prišlo do javnih pobud za ukinitev tihih družb, so se le nekaj mesecev po njihovem izbrisu že pojavili predlogi za ponovno uvedbo navedenih oblik. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so dobili dve pobudi, ki so jima nazadnje tudi prisluhnili. Če bo predlog v tej obliki prišel v parlament, tam pa dobil potrebno podporo poslancev, bodo slovenski vlagatelji lahko znova v tajnosti financirali podjetja.
Čeprav se bo oblika sodelovanja po novem imenovala partnerska družba, gre malodane za identične rešitve, ki jih je parlament iz zakona izbrisal leta 2012. Zato so v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer ne vidijo razlogov proti ponovni uvedbi, zelo skeptični do imena, ki ga drugje po svetu ne poznajo. Po njihovem bi bilo tako ustreznejše staro ime tiha družba.
Edina razlika v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, ki so jo neuspešno reševali pred zlorabami, je člen, po katerem bi se morali zunanji vlagatelji predhodno registrirati. Tako bi morali sodnemu registru sporočiti tudi osebne podatke, davčno številko in višino premoženjskega vložka vsakega tihega družbenika. Če tega ne bi storili, bi lahko upniki ali drugi deležniki uveljavljali ničnost pogodbe o ustanovitvi partnerske družbe. Nekateri predlagajo, da bi z zakonom zapovedali tudi obvezno prijavo v davčnem registru.
