Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) se pripravlja na nov, tokrat že četrti poskus prodaje Mladinske knjige (MK) Založbe v zadnjih dveh letih. Po neuradnih informacijah naj bi se v vodstvu slabe banke pred kratkim že sestali tudi s predstavniki litovskega založnika Alma Littera, ki naj bi se še vedno zanimal za nakup MK Založbe in ki so ga na zadnji dražbi premagala Učila International Srečka Mrvarja.

A ker Mrvar preostalih pet milijonov evrov kupnine za nakup večinskega paketa delnic MK Založbe v dogovorjenem roku ni plačal, je ostal tudi brez pol milijona evrov varščine, DUTB in Abanka pa sta v lastništvu obtičali s svojim nekaj več kot 50-odstotnim deležem. Končne odločitve, na kakšen način naj bi tokrat prodajali MK Založbo, v DUTB po navedbah naših virov še niso sprejeli. Po neuradnih informacijah pa naj bi preučevali možnosti, da bi prodajali bodisi celotno družbo bodisi zgolj njen zdravi del, torej brez nekaterih naložbenih nepremičnin in poslovno nepotrebnega premoženja. Tega naj bi v skrajnem primeru oddelili na novo družbo.

Nepremičnine MK Založbe so se v zadnjih poskusih prodaje izkazale kot ena največjih ovir pri prodaji založnika, saj so bankirji za njih pričakovali bistveno višjo kupnino, kot so jo bili pripravljeni plačati potencialni kupci. Poleg Učil in Litovcev se je za nakup MK Založbe potegoval tudi Ram2 kranjskega poslovneža Franja Žnidarja, konzorcij za prevzem so s pomočjo Kamila Lekšeta neuspešno poskušali sestaviti tudi pisatelji in založniki, v preteklosti pa je skrbni pregled opravil tudi Kompas MTS Sama Primožiča, a se je slednji po opravljenem skrbnem pregledu hitro umaknil iz boja za nakup družbe.

Med številnimi nepremičninami MK Založbe naj bi do največjih razhajanj prihajalo pri vrednotenju skladiščno-logističnega centra na Brnčičevi cesti v Ljubljani. Kupci naj bi to nepremičnino v skrbnem pregledu ocenjevali na pet do osem milijonov evrov, medtem ko naj bi na drugi strani uprava MK Založbe pod vodstvom Petra Tomšiča banke prepričevala, da bi jo lahko prodali celo za okoli 15 milijonov evrov. Lani so v MK Založbi nekatere svoje nepremičnine celo prevrednotili na višje vrednosti, vendar pa iz letnega poročila ni natančno razvidno, po kakšni vrednosti posamezne nepremičnine vrednotijo.

Večji del svojih nepremičnin pa bo morala MK Založba v naslednjih treh letih prodati in s kupnino poplačati banke upnice. Konec lanskega leta je namreč Skupina MK Založba imela za 20,4 milijona evrov finančnih obveznosti, medtem ko je lansko leto zaključila s skoraj petimi milijoni evrov izgube iz poslovanja. S tekočim poslovanjem tako skupina ni mogla pokriti niti vseh tekočih stroškov, kaj šele, da bi z njim lahko odplačala svoje dolgove. V skladu z dogovorom z bankami o dolgoročnem reprogramu posojil bodo morali v MK Založbi do konca leta 2017 odplačati 80 odstotkov posojil, kar pa z ustvarjenim denarnim tokom zagotovo ne bo izvedljivo. Prihodki skupine namreč iz leta v leto kopnijo in so se samo lani znižali za še 12 odstotkov, na le še 83 milijonov evrov.

Tako ne preseneča, da naj bi si v DUTB želeli družbo čim prej prodati strateškemu vlagatelju, saj je ob vedno manjšem obsegu poslovanja čedalje manj vreden tudi njihov lastniški delež. Spomnimo namreč, da so NLB, Abanka Vipa in banka Hypo sprva za celotno MK Založbo pričakovale 33 milijonov evrov, v zadnjem prodajnem postopku pa le še dobrih deset milijonov evrov oziroma trikrat manj.