Medtem ko v gospodarstvu za zdaj preračunavajo, kakšne finančne posledice so jim prinesle letos uvedene dodatne okoljske obremenitve, naj bi tuji lastniki podjetij v Sloveniji tudi po diplomatski poti že opozarjali slovensko vlado na nesprejemljivo poslabšanje konkurenčnosti njihovih podjetij. Med drugim jih zanima, kako močno še namerava vlada poseči v njihovo poslovanje. Negotovo poslovno okolje in rastoče obremenitve namreč pospešeno slabšajo položaj slovenskih enot znotraj korporacij in s tem ogrožajo njihovo prihodnost.
»Za zdaj ni resnejših premikov v smeri razbremenjevanja, in če vlada ne bo ukrepala hitro, bo investicijski tok Sandoza in Novartisa nezadržno začel teči v druga, konkurenčnejša, okolja,« opozarjajo tudi v Leku. »Slovenija v srednjeevropskem prostoru zagotovo postaja nekonkurenčna,« so kritični tudi v Goodyear Dunlop Sava Tires, kjer pravijo, da so v preteklosti na Slovenijo vedno gledali kot na konkurenčno državo. »Ne nazadnje smo v 16 letih vložili več kot 210 milijonov evrov,« dodajajo, a hkrati opozarjajo, da zdaj skupaj z državo konkurenčnost počasi izgubljajo tudi lokalna podjetja znotraj multinacionalnih skupin.
»Vsa negotovost je strup za investicije. Zaradi negotovosti tudi gospodinjstva ne trošijo, saj ne vedo, kaj bo jutri z njihovimi službami,« pojasnjuje direktor Bauhausa Samo Kupljen. Vedno nove davščine povzročajo težave predvsem tistim podružnicam multinacionalk, ki imajo že vnaprej določene cene svojih izdelkov in kjer se nabava blaga in surovin vrši prek matičnih družb. »Dokler lahko podjetja kompenzirajo višje davke z znižanjem stroškov ali zvišanjem prihodkov, še ni težav. Ko to ni več mogoče, podjetja odidejo drugam, zlasti v države, kjer so dobrodošla,« pravi prvi mož trgovca.
»Številne mednarodne raziskave in vsakodnevno delovanje ter vpetost v globalno okolje nenehno potrjujejo dejstvo, da Slovenija ni gospodarstvu prijazno okolje in je kot taka le omejeno zanimiva za tuje (in domače) vlagatelje,« so kritični v Leku, kjer so izračunali, da jim bodo letos uvedene dodatne okoljske obremenitve povečale stroške za približno 400.000 evrov, dražje pa bodo plačevali tudi elektriko in plin. Skupno bodo stroški za elektriko, plin in dajatve na CO2 po njihovih ocenah letos trikrat višji, kot so bili lani.
Helios bodo samo letos uvedene dodatne okoljske dajatve na letni ravni stale dodatnih 200.000 evrov. »Naših investicij in načrtovane selitve proizvodnje iz Rusije, Avstrije in z Balkana v Slovenjo ne nameravamo ustaviti. Če bi se davčne obremenitve bistveno zvišale, pa bi morali te načrte ponovno pretehtati,« nam je pojasnil predsednik nadzornega sveta Heliosa Gerald Martens. »Posledice dodatnih okoljskih dajatev so tudi za naše podjetje precejšnje. Kar nas še posebej skrbi, je dejstvo, da država podjetja vse bolj obremenjuje, pri čemer se že tako soočamo z zelo visoko obdavčitvijo dela, nefleksibilnostjo delovnega okolja, pomanjkanjem spodbud za investicije…« opozarjajo tudi v Goodyear Dunlop Sava Tires, kjer ne vidijo resnih ukrepov za privabljanje tujih investicij, »s pomočjo katerih na primer Poljski, Slovaški in tudi Srbiji uspeva graditi močne regijske centre za določene industrije«. Selitev opaža tudi prvi mož Bauhausa Samo Kupljen. »Včasih so imeli naši ključni dobavitelji sedež na Dunaju, zaradi previsokih stroškov pa so se nato preselili v Budimpešto in Ljubljano. Sedaj odhajajo v Zagreb, končna postojanka pa bo Beograd, od koder bodo pokrivali celoten Balkan,« je pojasnil.
Poleg vedno višje davčne obremenitve tuje multinacionalke moti predvsem negotovo poslovno okolje, saj država očitno nima jasne vizije in vseskozi prilagaja ukrepe trenutnim potrebam proračuna. Medtem ko v razvitih državah podjetja običajno vsaj leto ali dve vnaprej vedo, kaj jih čaka, so bila slovenska podjetja lani tik pred zaključkom leta prisiljena v noveliranje svojih letnih načrtov. Še več, ne le da gospodarstvo še vedno ne ve natančno, kaj so mu z novim letom uvedene spremembe dejansko prinesle, negotova ostaja tudi prihodnost. Shema okoljskih dajatev za energetsko intenzivna podjetja menda še vedno ni povsem dorečena, spreminjala pa naj bi se tudi shema za obnovljive vire energije.
Primer črnomaljskega podjetja Secop Kompresorji, ki ga je nemški lastnik poslal v likvidacijo, proizvodnjo preselil v bolj konkurenčno Slovaško, brez dela pa je ostalo okoli 1000 delavcev, morda ne bo dolgo osamljen. Če bi se za podoben korak odločilo več multinacionalk, bi bile posledice za slovensko gospodarstvo in državo pogubne. Podjetja v večinski tuji lasti so namreč eden največjih delodajalcev v državi. Samo največjih 20 tujih podjetij po zadnjih podatkih zaposluje več kot 18.000 ljudi in letno ustvari skoraj sedem milijard evrov prihodkov.
