Na Delu postopkov prodaje ne želijo komentirati, dokler ti ne bodo zaključeni. "Postopek poteka, zato ga ne morem komentirati. Nihče pa ni sklenil nobene pogodbe in dvomim, da bi se to lahko jutri spremenilo," je za Večer povedala predsednica uprave Dela Irma Gubanec.
Zavezujoče ponudbe za nakup časnika Večer sta po opravljenih skrbnih pregledih poleg Salomona, ki ga preko Kraterja obvladuje Martin Odlazek, oddali vsaj še mariborsko podjetje Astraea Investicije Ena v lasti podjetnika Jožeta Kojca in družba Dober Večer, ki sta ga ustanovila nekdanji lobist Uroš Hakl in bivši predsednik uprave T-2 Sašo Todorović.
Kot je prejšnji teden pisal Večer, naj bi najvišjo ponudbo oddal prav Salomon, njena vrednost pa naj bi presegala milijon evrov.
Ali bo Salomon dejansko prevzel Večer, bo sicer odločala tudi država. Agencija za varstvo konkurence bo namreč morala presoditi, ali s poslom ne bo nastala nedovoljena koncentracija medijskega lastništva, posel pa bo moralo dovoliti tudi ministrstvo za kulturo.
Novinarji: Za dolgoročni obstoj nujen strateški lastnik
Kot so nedavno za Večer pojasnili na ministrstvu, presojanje o tovrstnih prevzemih sodi med tekoče posle, svoje mnenje pa morajo podati v dveh mesecih. Če se je torej Delo odločilo prodati svoj delež, bi epilog najnovejšega poskusa prodaje lahko bil znan že v avgustu.
Na prodajne aktivnosti so se tako kot že minuli teden tudi danes odzvali novinarji Večera, ki so še enkrat opozorili, da je za dolgoročni obstoj nujen strateški lastnik. Ob tem so spomnili, da je družba Salomon eden ključnih delov poslovne mreže Martina Odlazka, ki je bil konec marca pravnomočno obsojen na pol leta zapora zaradi sodelovanja pri netransparentni prodaji Gorenjskega tiska.
Hkrati imajo pomisleke tudi zaradi zadolženosti skupine Krater, tako omenjeno dejstvo kot slabi poslovni rezultati obeh družb pa po njihovem zbujajo dvom, da gre za lastnika, ki bi bil sposoben Večer v prihodnje strateško razvijati ter poskrbeti za nadaljnji razvoj in obstoj ene osrednjih in najstarejših medijskih hiš v Sloveniji.
"Zaposleni pri Večeru si vsekakor želimo pozitivnih sprememb in novega - strateškega lastnika, a smo zaradi omenjenih dejstev nad za zdaj še neuradnimi informacijami o prodaji družbi Salomon upravičeno zaskrbljeni," so še dodali.
Zgodbe o prodaji se vlečejo že nekaj let
Časnik Večer je sicer še pisal, da naj bi Krater želel prevzeti družbo z namenom, da bi ga združil s svojim tabloidnim dnevnikom Svet 24. To bi po njihovem mnenju pomenilo drastično krčenje družbe v obliki odpuščanj in odprodaje Večerovega premoženja, zlasti nepremičnin na vabljivih lokacijah v središču Maribora in Ljubljane.
Zgodba o prodaji Večera se vleče že nekaj let. Delo ima 79,24-odstotni delež Večera v lasti od novembra 2008, varuh konkurence pa mu je septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga v letu dni odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru.
Delo je skušalo prodajo najprej izvesti prek mednarodnih razpisov. Ob prvem razpisu, objavljenem leta 2010, je Večer želelo kupiti podjetje 3Lan, ki je z Delom že sklenilo kupoprodajno pogodbo, pozneje pa celo podpisalo pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom, lastnikom podjetja Delo Revije, ki je zdaj v stečaju. A je ministrstvo za kulturo leta 2011 vlogo 3Lan za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20-odstotnega deleža Večera zavrnilo, ker je ocenilo, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna.
Tudi ob drugem razpisu, objavljenem leta 2012, prodaja ni bila uspešna, saj kupec, podjetje Medici iz Hamburga, ni uspel zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Za nakup so se zanimali tudi zaposleni v Večeru, a niso uspeli zbrati potrebnih sredstev.
