Poslanci poslali računsko sodišče nad prodajalce Heliosa ter nad NLB in NKBM zaradi prodaje Mecatorja

Dragonja: Ministrstvo bo vložilo kazensko ovadbo proti vodilnim v Heliosu

Seje odbora se je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja. O Heliosu je povedal, da je praksa, kjer se finančna bremena za prevzem družbe prenesejo na prevzeto družbo, vsebinsko povsem nesprejemljiva, saj je prevzeta družba obremenjena in omejena pri svojem nadaljnjem razvoju. Na osnovi informacij, ki jo jih na ministrstvu doslej dobili, je Dragonja napovedal vložitev kazenske ovadbe proti članov nadzornega sveta in sedanji upravi Heliosa "zaradi vrste problematičnih dejanj, ki so ogrozila nadaljnje poslovanje oziroma nadaljnji obstoj podjetja in predvsem podjetju naredila škodo". Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so očitno tudi že preverili financiranje prevzema Heliosa z zastavo premoženja družbe v skladu s slovensko prevzemno zakonodajo. Kot so ugotovili, bodo potrebne dodatne zakonske omejitve in te bo ministrstvo predlagalo kljub temu, da opravlja zgolj tekoče posle.

Primerjave z Mercatorjem po so mnenju Dragonje "povsem umestne". "Zato ni mogoče dovolj poudariti odgovornosti prodajalcev delnic," je dodal. Spomnil je, da Mercator ni v lasti države, a med prodajalci so tudi državne banke. "Srečujemo se z anomalijo, da prodajalci optimirajo predvsem ceno oziroma ekonomsko-finančne učinke, druge pomembne učinke pa puščajo ob strani," je še povedal gospodarski minister. Vlada je zato zahtevala, da prodajalci pri prodaji Mercatorja upoštevajo vse vidike, kar se tiče širšega vpliva na zaposlenost in narodno gospodarstvo. Pojasnil je še, da je finančna konstrukcija prevzema zaprta, a ta temelji izključno na dolžniškem kapitalu, kar pa potegne za sabo izredno velika tveganja, kar se tiče obstoja poslovnega sistema.

Židan: Ne pogovarjamo se o tem, katero lastništvo je boljše, ampak o tem, ali je to primeren kupec

Minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki se je prav tako udeležil seje odbora, je pojasnil, da potrebujejo gospodarske družbe stabilno lastništvo, a Mercator po njegovih besedah ni le gospodarska družba, ampak ga z vidika prehranskega sektorja, ki zaposluje 80.000 ljudi, opazujejo tudi kot prehranske police. "In ko tukaj začnemo razmišljati o konkretnem kupcu (Agrokor), nastane zadrega. Konkretni kupec je kupec, ki v bistvu ni trgovska veriga, ampak je prehranski sistem, ki sam proizvaja hrano," je povedal Židan. Spomnil je, da je v času političnih zaostrovanj "z velikim veseljem sporočal, kako umika hrano slovenskega izvora s svojih polic, zlasti pa je to velik proizvajalec hrane, ki niti svojih tovarn nima v celoti zasedenih in išče nove police za prodajo". Dodatno zadrego predstavlja po Židanovih besedah finančno stanje tako Mercatorja kot Agrokorja. Nakup Mercatorja je Židan primerjal s Sloveniji znanimi tajkunskimi prevzemi. "Politiki smo dolžni se opredeliti do takšnih transakcij," je dejal Židan, ki je hkrati dodal, da se od politikov pričakuje soglasje, ko pridejo gospodarske družbe k državi po denar, po tem, ko so državni denar dobile, pa politiki stališč ne bi smeli več imeti. S tem se je Židan verjetno odzval (tudi) na opozorila predsednika uprave NLB Janka Medje, ki vseskozi javno poudarja, da se politika v prodajo Mercatorja ne bi smela mešati.

"Danes se ne pogovarjamo o tem, ali je bolje državno ali zasebno lastništvo, slovensko ali tuje. Verjetno vsi verjamemo, da so lahko različna lastništva včasih dobra, včasih škodljiva. Pogovarjamo se o tem, ali je nekdo, ki nima svojega denarja, ki si izposodi denar pod izrazito neugodnimi pogoji, primeren kupec za nekoga, ki vpliva na več kot 100.000 delovnih mest," je zaključil Židan.

Kopač-Mrakova: Z vidika socialne države je razprava o Mercatorju še kako pomembna

11.521 ljudi je konec lanskega leta zaposloval Mercator v Sloveniji, je povedala ministrica za delo Anja Kopač Mrak. "Če pogledamo še vsa podjetja, ki so ekonomsko odvisna od Mercatorja, in celotno ekonomsko verigo, govorimo o dejansko številki blizu 100.000," je povedala in dodala, da je v predelovalni dejavnosti zaposlenih 170.000 ljudi, kar kaže na to, kako pomemben je Mercator z vidika števila delovnih mest. "Z vidika socialne varnosti in socialne države je razprava o Mercatorju še kako pomembna," je zaključila Kopač-Mrakova. Predstavniki ministrstva za finance se seje odbora niso udeležili.

Rožič: Prodajo je še mogoče preprečiti

Ladislav Rožič iz ZSSS je ponovil, da je nevarnost prodaje Mercatorja kupcu z neustreznim kapitalom velika in prepričani so, da bo do odpuščanj prišlo. Pojasnil je, da kupci slovenskih podjetij doslej zevez niso spoštovali, najslabše pa so jo vedno odnesli zaposleni in država. Privatizaciji sindikati po Rožičevih besedah ne nasprotujejo, prepričani pa so, da je zgodbe, kot sta Helios in Tosama, potrebno preprečiti. V sindikatih so mnenja, da je prodajo Mercatorja Agrokorju še mogoče preprečiti. Po njegovem mnenju je jasno, da trgovska dejavnost s svojo donosnostjo zahtevane obrestne mere PIK obveznic Agrokorja v višini 9,5 odstota ne more pokrivati, zato je mogoča le obremenitev dobaviteljev in odpuščanje zaposlenih. Plačilni roki dobaviteljem pri za 2,5 milijarde evrov zadolženem Agrokorju znašajo čez 200 dni, kar bo za slovenske banke pomenilo za 400 milijonov evrov dodatnega tveganja, je opozoril. "Ampak gospod Medja se požvižga," je dodal Rožič in člane odbora prosil, naj prodajo ustavijo. "Mercator ne bo proipadel … To je stabilna firma, ki jo kupuje nestabilni kupec, ki rešuje svoj položaj," je dejal in dodal, da je nakup Mercatorja "hrvaški nacionalni projekt, ker imajo tako močno vertikalno verigo in nimajo kam prodajati svojih izdelkov".

Poljanškova: Vso breme prodaje Heliosa nosimo zaposleni

Predsednica sveta delavcev Heliosa Jana Poljanšek je članov odbora uvodoma povedala, da ji je delodajalec prepovedal javno govoriti o podrobnosti dogajanj v Heliosu, a se je odločila drugače. "Vlada strah, ker se vsak od nas boji, kdaj bo izgubil službo," je dejala. " Vso breme prodaje Heliosa nosimo zaposleni in k večjemu še dobavitelji," je povedala in spomnila, da naj bi bila ena od zavez prevzemnika, da vsaj tri leta odpuščanj ne bo. Zaposlenim v Heliosu se sicer po odpuščanjih obeta še znižanje plač, saj želi nov lastnik odpovedati kolektivno pogodbo in plače znižati - po besedah Poljanškove na raven zajamčenega dohodka. Kot je še povedala so zaposleni v Heliosu na tveganja opozarjali že pred prevzemom, deležni pa so bili podobne obravnave, kot so je zdaj deležni zaposleni v primeru Mercatorja. "Mislim, da je dejansko treba pogledati, kako je kupec prišel do lastnine Heliosa," je še dejala.

Tomčeva: To je vmešavanje politike v konkretne poslovne odločitve

»Ugotavljamo lahko, da rešujejo ti kupci predvsem svoje probleme,« je na začetku seje odbora povedal Veber in spomnil, da so slovenska podjetja propadla, ker njihovi kupci niso imeli lastnega denarja. Državni zbor je soglašal s privatizacijo Heliosa, a po prodaji je novi lastnik dolg Heliosa povečal s 102 na 407 milijonov evrov, število zaposlenih se je zmanjšalo za 155. »To zagotovo niso bila pričakovanja, ko je državni zbor soglašal s prodajo,« je uvodoma še dejal Veber in dodal, da gre za očitno izčrpavanja družbe. "Pričakujemo lahko propad izredno razvojne družbe v Sloveniji in izgubo številnih delovnih mest," je dejal Veber in dodal, da se nekaj podobnega dogaja tudi v postopku prodaje Mercatorja. V SD se strinjajo, da je prodaja Mercatorja kupcu, ki nima lastnih sredstev, škodljiva za celotno državo.

V NSi se, kot je dejal Jožef Horvat, zavzemajo za prodajo Mercatorja, saj ta ob eni milijardi evrov dolga ne more preživeti, vendar pa so za "kupca, kupca z veliko začetnico, ki ima denar". Poslanka SDS Romana Tomc je menila, da Mercator potrebuje prave lastnike, vprašanje pa da je, ali potencialni kupec to je. Ob tem je opozorila, da se politika ne sme vmešavati v korporativno vodenje podjetij, Mercator pa da ima svoje lastnike, ki ga prodajajo vsak iz svojih razlogov. Prodaja Heliosa je bila generalka, prodaja Mercatorja pa bo repriza z veliko bolj daljnosežnimi razsežnostmi, je ocenila predsednica odbora Andreja Črnak Meglič (SD) in ob tem zavrnila očitek Tomčeve, da gre pri razpravi o prodaji Mercatorja za politizacijo. Da bi prodaja Mercatorja Agrokorju pomenila velik udar, je ocenila poslanka PS Tina Komel in dodala, da bi moral Mercator postati zadruga. V PS so proti razprodaji državnega premoženja, sam prenos lastništva ni garancija za uspešno poslovanje družb, je še dodala. Branko Kurnjek pa je poudaril, da v DL podpirajo privatizacijo, ne pa razprodaje - podpirajo privatizacijo v smislu, da je ta transparenta in da se proda kupcu, ki bo s podjetji upravljal drugače, kot je z njimi upravljala država.