Čeprav je javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju letos le za osem milijonov evrov presegel lanskega in znaša 1,254 milijarde evrov (brez enkratnih izdatkov), stanje v slovenskih javnih financah ni rožnato, ocenjuje Andrej Flajs, vodja sektorja nacionalnih računov na državnem statističnem uradu (Surs). Razlog za to so negotovosti, povezane z javnim dolgom, in enkratni izdatki, ki čakajo državo v zadnjem četrtletju.
Dokapitalizaciji Banke Celje in Abanke Vipe bosta državni proračun obremenili skupno za okoli 430 milijonov evrov. Skoraj zagotovo več kot pol milijarde evrov pa bosta državo stali likvidacija Probanke in Factor banke ter poplačilo varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Čeprav bo država Hrvatom in Bosancem vračala prihranke več let, bo finančni minister Dušan Mramor izkazal vse obveznosti v leto 2014. S to računovodsko operacijo naj bi Slovenija lažje zadihala prihodnje leto, ko cilja na javnofinančni primanjkljaj v višini 1,35 milijarde evrov ali 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Devetdeset odstotkov BDP javnega dolga?
Javnofinančni primanjkljaj se bo tako v zadnjem četrtletju samo z enkratnimi izdatki države potencialno povečal tudi za milijardo evrov. Če k temu prištejemo še oktobrsko milijardo evrov vredno izdajo obveznic, je jasno, da se bo javni dolg Slovenije do konca leta povzpel krepko nad 30 milijard evrov ali 80 odstotkov BDP. Prav lahko pa se zgodi, da bo kmalu narasel čez 90 odstotkov BDP. Surs in evropski statistični urad Eurostat se namreč pogajata o tem, ali bo morala Slovenija v sektor država, torej v izračune javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, šteti tudi SID banko. V novi metodologiji ESA 2010 so namreč kriteriji o tem, kaj sodi v sektor država, drugačni. Ali SID banka sodi v to kategorijo ali ne, bodo izvedeli predvidoma januarja ali februarja. »Ker je SID banka dobičkonosna banka s pozitivnim presežkom, bo problematičen predvsem dolg, ne pa primanjkljaj,« je ob tem pojasnil Flajs, ki ocenjuje, da znaša dolg SID banke 10 odstotkov BDP.
Ob koncu tretjega četrtletja je javni dolg sicer dosegel 28,933 milijarde evrov oziroma 78,1 odstotka BDP. Njegovo rast lahko pričakujemo vsaj še prihodnji dve leti, saj načrtuje Slovenija izravnani proračun šele leta 2017. »Krčenje primanjkljaja ni primarni cilj vlade,« je nekoliko razočaran Flajs, ki ga nenehna rast javnega dolga skrbi. V tem kontekstu lahko razumemo tudi podatek, da je javnofinančni primanjkljaj Slovenije v tretjem četrtletju znašal 387 milijonov evrov ali okoli 140 milijonov evrov več kot v enakem lanskem obdobju, kar je posledica rasti stroškov obresti na 3,2 odstotka BDP (892 milijonov evrov v treh četrtletjih) in predvsem rekordne rasti naložb države.
Koristi in nevarnosti rasti vlaganj
Državne naložbe so po 40-odstotni rasti v prvem polletju v tretjem četrtletju zrasle še za četrtino, njihova rast je celo hitrejša kot leta 2009, ki je bilo rekordno za rasti naložb. Razlog za to je najverjetneje pospešeno izvajanje evropskih projektov pred iztekajočo se finančno perspektivo, pri čemer se postavlja vprašanje, koliko izdatkov bo vladi uspelo upravičiti v Bruslju, ki evropska sredstva razdeljuje. Obstaja nevarnost, da bi velik razkorak med izdatki za projekte in vračili iz Bruslja državo udaril po žepu prihodnje leto, ko mora ukrotiti primanjkljaj pod tremi odstotki BDP. V nasprotnem primeru tvega več kot 70 milijonov evrov kazni in moratorij za izplačila sredstev iz evropskih skladov.
Čeprav Flajs priznava, da ima strma rast naložb v vsakem primeru pozitiven vpliv na gospodarsko rast, hkrati svari pred nevarnostmi. »Če bodo naložbe spodbudile nov cikel gospodarske rasti, bo to zelo dobro, v nasprotnem primeru smo le po nepotrebnem povečali javni dolg in primanjkljaj,« je dejal. Sicer pričakuje, da se bo javnofinančni primanjkljaj brez enkratnih izdatkov države ob koncu leta gibal v okolici štirih odstotkov BDP. Tako nizek bo delno tudi zaradi visoke gospodarske rasti, ki krepi prihodke sektorja države. Ti so se v treh četrtletjih nominalno okrepili za 2,4 odstotka, na 12,1 milijarde evrov.
Ali se bo ta trend nadaljeval, je težko reči. Evropsko gospodarstvo okreva zelo počasi, pri tem mu ne pomagajo banke, ki premalo posojajo. Obseg posojil zasebnemu sektorju v območju evra se je po zadnjih podatkih Evropske centralne banke novembra na letni ravni skrčil za 0,9 odstotka. Nič kaj bistveno drugače ni v Sloveniji.