Madžarska banka OTP za nakup Nove KBM ponuja okrog 150 milijonov evrov, kar je približno tretjina knjigovodske vrednosti delnic, smo izvedeli iz neuradnih virov.
Po naših informacijah naj bi Madžari oddali najugodnejšo ponudbo za nakup. To jim je uspelo kljub temu da so ceno, ki so jo ponujali v nezavezujoči ponudbi (slabih tristo milijonov evrov), nato v zavezujoči ponudbi, ki je sledila skrbnemu pregledu NKBM, očitno krepko znižali. V Skupini NKBM naj bi jih najbolj zanimali Poštna banka Slovenije (PBS) in njena razvejana mreža poslovalnic. Poročali smo že, da je Slovenski državni holding (SDH) za Novo KBM prejel najmanj dve zavezujoči ponudbi. Med potencialnimi kupci sta se poleg OTP omenjala še ameriški milijarder Wilbur L. Ross in ameriški finančni sklad Apollo. Uradno naj bi bili v igri še vsi trije, a naj bi na tako imenovanem skrčenem seznamu (»short list«) ostali le še Madžari in Apollo.
Koliko je državo stala naložba v NKBM
V vsakem primeru je bolj ali manj dokončno jasno, da si bo država s prodajo, ki jo želi SDH zaključiti še letos, povrnila zgolj manjši del denarja, ki ga je vložila v NKBM. Samo v zadnjih petih letih je v drugo največjo slovensko banko vplačala za več kot milijardo evrov kapitala oziroma obveznic. Jeseni 2008, ko je NKBM še vodil Matjaž Kovačič, je tako država po ceni 19,5 evra na delnico najprej vplačala polovični znesek 50-milijonske dokapitalizacije, torej 25 milijonov evrov. Leta 2011 so tri podjetja v izključni lasti države po ukazu takratne Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) v banko vložila dodatnih 50 milijonov evrov. Leta 2012 je država v kapital NKBM pretvorila še za sto milijonov evrov pogojno zamenljivih (»Co-Co«) obveznic. Konec lanskega leta je sledil še veliki finale. Takrat je država na podlagi odločbe Banke Slovenije, ki je ugotovila kapitalsko neustreznost NKBM, vanjo vložila 870 milijonov evrov v kapitalu in obveznicah. K temu znesku velja prišteti še 30 milijonov evrov, ki jih bodo banki samo letos prinesle še obresti na te obveznice.
Res je, da je država v boljših časih z mariborsko banko znala tudi zaslužiti. Leta 2007 ji je prodaja 49-odstotnega lastniškega deleža prek javnega odkupa delnic (IPO) prinesla dobrih 300 milijonov evrov, ki jih je takrat v večji meri nakazala v proračun. A četudi k tej vsoti prištejemo še kupnino, ki jo bo država zdaj iztržila za svoj stoodstotni delež (in nekaj milijonov evrov dividend iz let 2008 in 2009), je to še vedno manj od polovice njenega vložka v NKBM v zadnjih petih letih. Z naložbenega vidika se bo tako zgodba z NKBM, ki jo je država pred dvajsetimi leti med sanacijo bank ustvarila na pogorišču »stare« Kreditne banke Maribor, za državo končala z več kot polmilijardno luknjo.
NKBM v geopolitični igri Putin-ZDA?
Za nameček državi ne gre na roko tudi čas prodaje, ki ga zdaj narekuje evropska komisija. Poleg tega, da bo NKBM novega lastnika dobila v trenutku, ko je naprodaj večje število bank v Evropi in regiji, je sredi prodajnega postopka banko udarila nova epizoda obremenitvenih testov. Hkrati v NKBM, ki jo vodi Aleš Hauc, raste delež slabih posojil. Ob polletju je znašal 21 odstotkov, pri čemer banka podatkov za tretje četrtletje še ni objavila.
Edina dobra novica je, da bi se lahko banka kot ena najpomembnejših finančnih institucij v Sloveniji znašla na šahovnici geopolitičnih iger. Pomemben lastnik OTP je namreč madžarska država, predsednik madžarske vlade Viktor Orban pa trenutno velja za daleč najtrdnejšega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina znotraj Evropske unije. To je najmanj po volji prav Američanom in Bruslju, ki skušajo vpliv Rusije zadržati tudi s sankcijami, uperjenimi zoper ruske banke, ki poslujejo v EU. V zadnjih mesecih so se močno zaostrili tudi odnosi med Budimpešto in Washingtonom. Ameriški predsednik Barack Obama je tako že septembra Madžarsko postavil ob bok trem državam (Venezueli, Kitajski in Azerbajdžanu), katerih vlade na veliko preganjajo nevladne in civilnodružbene organizacije. Kmalu po tem, ko se je Madžarska s posebnim zakonom odločila pospešiti gradnjo plinovoda Južni tok, ki velja za ključno energetsko »orožje« Rusije v sporu z EU, pa so ZDA šestim madžarskim državljanom, ki so domnevno blizu Orbanu, zaradi »koruptnih dejanj« prepovedale vstop na njihovo ozemlje.
