Zgodba o visokih plačah posameznih vodilnih v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki znašajo tudi več kot 21.500 evrov na mesec, očitno še ni povsem končana. Ministrstvo za finance pod vodstvom Uroša Čuferja je upravni odbor DUTB pozvalo, naj vnovič pretehta ustreznost prejemkov izvršnih članov upravnega odbora. Kot vse kaže, zaman. »Upravni odbor je še enkrat pregledal te prejemke in ugotovil, da je upošteval vse pogoje in podlage za določitev višine prejemkov in da so prejemki v skladu s politiko prejemkov DUTB,« so nam pojasnili v slovenski različici slabe banke.
Ministrstvu do sprememb zakona na voljo le sugestije
Kot smo razkrili v Dnevniku, prejemata dva izvršna direktorja DUTB, Janez Škrubej in Christopher Gwilliam, 21.500 evrov bruto mesečne plače, medtem ko znaša plača tretjega izvršnega direktorja, Aleša Koršiča, »le« 9800 evrov. Trije neizvršni direktorji iz tujine, predsednik upravnega odbora Lars Nyberg, Carl-Johan Lindgren in Arne Berggren, dobijo po odločitvi vlade 10.000 evrov na mesec, četrti neizvršni direktor, državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko, pa se je plačilu odpovedal. V DUTB so lani od marca do konca leta za plače namenili skupno 530.000 evrov.
Tako kot javnost sta očitno tudi finančno ministrstvo najbolj zmotili najvišji plači dveh izvršnih direktorjev, Škrubeja in Gwilliama. Toda o njunih plačah odločajo neizvršni direktorji in ti so pri tem samostojni. Kaj menijo o poseganju politike v njihovo samostojnost, so tudi jasno povedali. Predsednik upravnega odbora DUTB Nyberg je nedavno v intervjuju za Dnevnikov Objektiv višino plač njihovih vodilnih označil za politično vprašanje in nas z njim naslovil na ministra Čuferja. »Plače pri nas v povprečju niso bistveno višje kot pri bankah, še zdaleč pa niso niti blizu prejemkom v podobnih družbah iz drugih držav. Nekateri ljudje, ki smo jih hoteli zaposliti, so celo raje šli delat v banke,« je pojasnil Nyberg.
Dejstvo je, da je DUTB za zdaj edina družba v lasti države, za katero zakonsko določene plačne omejitve ne veljajo. Tako je odločila vlada Janeza Janše, ki je želela pritegniti mednarodne strokovnjake. Ker sprememb zakona, ki ureja delovanje DUTB, v trenutnem političnem položaju skoraj zagotovo ni pričakovati, vladi oziroma pristojnemu ministrstvu za finance kaj več od milih prošenj, sugestij ali pozivov k dodatnemu razmisleku očitno ne preostane. Zgodba o visokih plačah posameznikov v DUTB je tako morda za zdaj kljub vsemu, vsaj kar zadeva vodilne v družbi, končana.
»Povprečna plača ne bi odražala realne slike«
Če so v DUTB razkrili plače vodilnih, pa še vedno skrivajo povprečno plačo v družbi. Čeprav smo jih že sredi februarja prosili za podatek o povprečni plači, nam tudi po treh mesecih pojasnjujejo, da ta ne bi odražala realnega stanja. Preden sporočijo podatek javnosti, želijo namreč zapolniti vsa delovna mesta. »V DUTB je v tem trenutku zaposlenih 53 od predvidenih okoli 80 sodelavcev, kar pomeni, da je družba še v procesu najemanja novih sodelavcev, zato podatki o povprečni plači še vedno ne odražajo realne slike,« vztrajajo v DUTB, pri čemer velja posebej izpostaviti, da smo jih prosili za povprečno plačo brez upoštevanja plač članov upravnega odbora.
Že februarja, ko so zaposlovali 28 ljudi, so obljubljali, da bodo podatke o povprečnih plačah vsak čas objavili na svoji spletni strani, »predvidoma danes ali jutri«. Takrat so nas predhodno opozorili, da se »povprečje plač postopoma znižuje«. Razlog je v tem, so pojasnili, da je DUTB »kot vsaka organizacija, ki se vzpostavlja na novo, poleg vodilnega menedžmenta najprej zaposlila srednji menedžment«. Ta je nato izbral sodelavce za strokovna in druga delovna mesta in konec marca naj bi imela DUTB 42 zaposlenih. Če so si v DUTB vzeli čas, da nam pojasnijo, zakaj bi lahko bila povprečna bruto plača takratnih 28 zaposlenih višja, pa njene objave tudi tri mesece kasneje nismo dočakali. Naposled so se odločili, da bodo na »spletni strani objavili realne podatke o povprečnih plačah, to pa bo takrat, ko bo proces vzpostavitve družbe zaključen«.
DUTB je v preteklosti javnosti že sporočila povprečno bruto plačo v družbi. Sprva so se sicer zmotili in pojasnili, da znaša povprečna plača 5300 evrov, nato pa napako popravili in navedli, da znaša povprečna plača 3500 evrov. Podatek se je nanašal na lanski december, ko je DUTB zaposlovala okoli deset ljudi, vendar izvršna direktorja takrat še nista imela 21.500 evrov bruto plače. Povprečna bruto plača v Sloveniji je decembra znašala 1547,31 evra, in sicer v javnem sektorju 1771,57 evra, v zasebnem pa 1425,55 evra. »Podatke o povprečni bruto plači smo res že posredovali, a so bili uporabljeni (in zlorabljeni) zunaj konteksta. Zato bomo predstavili podatke šele, ko bodo odražali realno sliko,« so vztrajali v DUTB.
