Po privatizaciji Telekoma Slovenije, Heliosa, Fotone, Cinkarne Celje, Aerodroma Ljubljana in drugih razmeroma uspešnih podjetij bodo v državni lasti očitno ostali le izgubarska oziroma nedobičkonosna podjetja in energetika, ki pa z visokimi denarnimi tokovi ne bo polnila proračuna, ampak krpala luknje v bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj, Premogovniku Velenje in drugih nasedlih naložbah.
Do zdaj še neobjavljeni poslovni rezultati velike večine slovenskih delniških družb za lansko leto, ki jih je včeraj z njihovim dovoljenjem razkrila spletna baza GVIN, znova potrjujejo katastrofalno sliko donosnosti državnih podjetij in tudi preostalega gospodarstva. Medtem ko družbe tudi v šestem letu zaostrenih gospodarskih razmer izgubljajo prihodke in dobiček, je v državni energetiki vse drugače.
Ista energetika, ki je v preteklosti zgrešene naložbe in astronomske izgube iz finančnih poslov pokrivala z višanjem cen storitev, zdaj posluje vedno bolj dobičkonosno. Kljub upadanju prihodkov, ki je zaradi vztrajajoče gospodarske krize doletelo vse razen elektrodistribucijskih podjetij, je domala vsem družbam uspelo celo še povečati ustvarjene dobičke. Toda rast dobičkonosnosti je varljiva. Pri energetiki, v kateri se bolj kot s poslovanjem ukvarjajo s kadrovanjem in iskanjem denarja za naložbe z vprašljivo ekonomičnostjo, namreč državi vse prej kot vračajo njene večmilijardne vložke v njihov kapital.
Če pet elektrodistribucijskih podjetij (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska) še dosega kolikor toliko spodobne dobičke, ki znašajo slabo desetino ustvarjenih prihodkov, in denarne tokove, so ti pri preostali energetiki porazni. V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), ki bo verjetno pokrival izgubo 1,43 milijarde evrov vredne izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, so ob 16 odstotkov manj prihodkov res podvojili čisti dobiček in denarni tok iz poslovanja (EBITDA) zvišali na zgodovinsko visoko raven. Toda podrobnejši pregled pokaže, da v HSE na vsakih 100 evrov prihodkov ustvarijo le šest evrov EBITDA, lastniški kapital pa so še leta 2012 oplemenitili za pičle štiri odstotke (pri Krki več kot 12 odstotkov in pri Zavarovalnici Triglav deset odstotkov).
Medtem ko podjetja v energetiki, za katera so politiki soglasni, da jih zadržijo v državnih rokah, za zdaj povečujejo dobičke, se številna druga državna podjetja še naprej ne morejo izkopati iz izgube. Med drugimi gre za letalskega prevoznika Adria Airways, novogoriškega igralničarja Hit, Elan in Peko, ki že leta zaman čakata na novega lastnika, ter po novem Pošto Slovenije, ki je z delnicami NKBM in PBS izgubila več kot 20 milijonov evrov premoženja.
Čeprav so med njimi številna podjetja v lanskem letu močno popravila svoje denarne tokove, ki jih lahko namenjajo naložbam, odplačilu posojil ali dividendam delničarjem, delijo že več let trajajočo agonijo slovenskega gospodarstva. Velik del presežnih denarnih sredstev jim namreč poberejo stroški financiranja. Po podatkih Ajpesa je 61.312 podjetij zmanjšalo svoje finančne obveznosti kar za 1,6 milijarde evrov, na dobrih 34 milijard evrov. Toda velik del odplačevanja dolgov so prenesli na dobavitelje, saj so konec leta 2013 izkazovali za 586 milijonov evrov oziroma pet odstotkov več poslovnih obveznosti kot leto prej.
Družbe, ki so Ajpesu oddale letno poročilo, so lani ustvarile 77,18 milijarde evrov prihodkov ali 0,2 odstotka manj kot leto prej in 76,64 milijarde evrov odhodkov ali 0,3 odstotka več kot leto prej. Prihodke na domačem trgu so znižale za odstotek, na tujih pa zvišale za dva odstotka. Čisti neto dobiček – razlika med dobički in izgubami – je dosegel 169,21 milijona evrov, v letu 2012 pa 468,12 milijona evrov.
Motor slovenskega gospodarstva ostaja predelovalna industrija. Proizvajalcem kovin (SIJ, Talum, LTH Ulitki), kovinskih izdelkov (Impol, Unior), kemičnih izdelkov (Henkel Slovenija, Cinkarna Celje) in električnih izdelkov (Gorenje, BSH) je skupaj uspelo zadržali prihodke na ravni iz leta 2012. Čeprav so hkrati za štiri odstotke povečali dodano vrednost – razliko med vrednostjo proizvedenega blaga in storitev ter vrednostjo surovin – so njihovi dobički strmoglavili za 15 odstotkov. Za to so verjetno krivi odpisi sredstev in drugi finančni odhodki.
