Prisilna poravnava korpskega Cimosa se je uradno začela. Usoda 6800 zaposlenih, kolikor jih je Cimos zaposloval pred prodajo Litostroja Power konec lanskega leta, od tega 2630 v Sloveniji, je tako prešla v roke bank upnic ter Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Prisilna poravnava v Cimosu, o smiselnosti katere je predsednico vlade Alenko Bratušek po naših neuradnih informacijah pomagal prepričati minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja, medtem še vedno buri duhove. Odgovornost za odločitev, da nov ukrep prisilne poravnave na zahtevo upnikov preizkusijo na Cimosu, ki ima več tisoč zaposlenih in na leto ustvari več kot 400 milijonov prihodkov, njegova prihodnost pa je odvisna predvsem od ugleda pri poslovnih partnerjih, je zagotovo velika.
SID banko, NLB, Abanko, Banko Celje, Gorenjsko banko in DUTB zastopa v postopku prisilne poravnave Cimosa odvetniška pisarna Jadek in Pensa. Pri tem velja opozoriti, da je odvetnik Srečko Jadek vodil delovno skupino na ministrstvu za pravosodje, ki je pripravljala zadnje spremembe insolvenčne zakonodaje in ki je uvedla možnost prisilne poravnave na zahtevo upnikov. V tej prevzamejo upniki vse vajeti družbe. Skupni znesek terjatev, ki so v lasti omenjenih bank upnic in DUTB, dosega 183,7 milijona evrov, kar predstavlja 68 odstotkov vseh finančnih obveznosti Cimosa, ki so konec lanskega leta znašale nekaj manj kot 269 milijonov evrov. Največ, 68,2 milijona evrov terjatev, ima SID banka, ki ji s 40 milijoni sledi Banka Celje. Za zahtevo za prisilno poravnavo bi bankam sicer zadoščalo že 20 odstotkov terjatev, medtem ko potrebujejo za potrditev prisilne poravnave, ki bo očitno vplivala tudi na zavarovane finančne terjatve, 75-odstotno večino. Sodišče upniškega odbora še ni imenovalo.
Odločitev, da odstopijo od dogovorjene konverzije terjatev v kapital Cimosa in pošljejo družbo v prisilno poravnavo, so prvi poleg zaposlenih z ogorčenjem sprejeli dobavitelji Cimosa in njegovi kupci. Čeprav so skušali v DUTB, ki vodi postopek sanacije Cimosa, pomiriti javnost, je vse bolj jasno, da ne eni ne drugi prisilne poravnave Cimosa niso sprejeli z odobravanjem. Največ pomislekov jim po naših informacijah vzbuja dejstvo, da načrt prestrukturiranja, ki ga bodo pripravile banke in DUTB same, še ni znan. Tako tudi ne vedo, koliko bodo morali k sanaciji Cimosa prispevati sami in ali je ta po njihovem mnenju sploh realna. Cimos, ki je minulo leto končal s slabimi 400 milijoni evrov skupnih obveznosti, Skupina Cimos pa z več kot 610 milijoni evrov, je medtem že lani sam vodil postopke prestrukturiranja, načrt prestrukturiranja pa je v Bruselj ob odobritvi državne pomoči Cimosu poslalo tudi ministrstvo za finance. V tem je bila konverzija terjatev predvsem državnih bank v kapital Cimosa že predvidena. Spomnimo, da naj bi bila eden od razlogov za prisilno poravnavo skrb, da bi lahko Bruselj pretvorbo terjatev predvsem bank v državni lasti razumel kot nedovoljeno državno pomoč. A trditev vsaj nekoliko omaja navedba Bruslja, da se Slovenija na njihova vprašanja v zvezi s pretvorbo terjatev bank v kapital Cimosa sploh ni odzvala.
Dvom pa vzbuja vpletenim v sanacijo Cimosa tudi upravljanje družbe v postopku prisilne poravnave. Kot smo poročali, je Jerko Bartolić z mesta predsednika uprave odstopil, kaj kmalu pa bi mu lahko sledil tudi nadzorni svet družbe pod vodstvom Vojka Antončiča. Vse niti v Cimosu naj bi poleg DUTB zdaj v rokah dejansko držal predstavnik nemške svetovalne družbe Admetam, ki ga je DUTB v Cimos poslala hkrati z odločitvijo, da zahteva prisilno poravnavo družbe.
