Po dveh letih iskanja strateškega partnerja se Košakom TMI izteka čas. Če v mariborski tovarni mesnih izdelkov ne bodo v kratkem dobili finančno močnega lastnika, ki bi jim zagotovil nujno potrebna likvidnostna sredstva, jim grozi stečaj.
Po neuradnih informacijah naj bi se za vstop v lastništvo Košakov zanimale Mesnine Žerak rogaškega poslovneža Franca Žeraka, ki ima med drugim v lasti tudi Hotel Slatina. Žerakovemu prevzemu Košakov TMI naj bi bili naklonjeni zlasti v Kmetijski zadrugi (KZ) Ptuj. Te so za KZ Hoče druga največja lastnica, z Mesninami Žerak pa so že pred leti sklenile strateško partnerstvo. Pred dnevi pa se je v boj za prevzem družbe podal tudi nekdanji poslovni partner družine Petek Jože Kojc, solastnik igralniške družbe Astraea in Lev - Plus, ki se je potegoval tudi za nakup Večera. Po navedbah naših virov naj bi Kojc pri Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) že izrazil interes za nakup dvomilijonske terjatve do Košakov. Prav zaradi Kojčeve ponudbe so se v DUTB tudi odločili, da objavijo javni razpis za prodajo terjatev do Košakov, pri čemer naj bi si v slabi banki želeli, da bi kupec to terjatev pretvoril v kapital Košakov in s tem finančno razbremenil družbo.
Informacije, da ga zanima le večje zemljišče mariborske družbe ob bregu Drave, s katerim je zavarovana terjatev DUTB, ne pa ohranitev proizvodnje, Kojc zavrača. »To zemljišče nima večje vrednosti, nakup terjatev pa ocenjujem kot dobro poslovno priložnost,« nam je povedal Kojc. Svojih načrtov s Košaki še ne želi komentirati. »Z upravo in zadružniki sem že stopil v stik, vendar skrbnega pregleda še nisem začel opravljati,« nam je povedal.
»Za družbo se zanimata dva domača investitorja, eden od njiju pa trenutno opravlja skrbni pregled. Pričakujemo, da bomo postopek dokapitalizacije v roku šestih mesecev lahko zaključili,« je bil kratek predsednik nadzornega sveta Košakov Branko Valenko in eden od ključnih vodilnih kadrov KZ Ptuj. Koliko dodatnega kapitala sploh potrebujejo Košaki, ki so pred dvema letoma končali v prisilni poravnavi, Valenko ni želel komentirati, po ocenah poznavalcev pa bi morala družba v naslednjih letih za posodobitev proizvodnje nameniti kar okoli deset milijonov evrov.
Košakom prihodnje leto sicer zapade v plačilo večji del posojil. V družbi so se namreč septembra z Gorenjsko banko dogovorili o le polletnem reprogramu posojil, še pred tem pa sta rok za vračilo posojil podaljšali tudi Deželna banka Slovenije in Nova KBM, ki je svoje terjatve medtem prenesla na DUTB. Skupno Košake bremeni za nekaj manj kot štiri milijone evrov posojil, ki pa jih družba iz tekočega poslovanja ne more odplačati.
V prvih treh četrtletjih so sicer ustvarili 7,2 milijona evrov prihodkov, kar predstavlja skoraj 90 odstotkov celotne lanskoletne realizacije. Vendar pa na drugi strani s trenutnim obsegom poslovanja Košaki ne morejo pokriti niti tekočih stroškov. V prvih treh četrtletjih so tako ustvarili pol milijona evrov izgube iz poslovanja, čista izguba pa je v tem času znašala okoli 610.000 evrov. Košaki so od leta 2005 le dvakrat poslovali z dobičkom, tekočo izgubo pa so pokrivali z najemanjem vedno novih posojil.
Zaradi negativnega poslovanja so v družbi že pred leti praktično zaustavili investicije, premalo poudarka pa so dajali tudi prilagoditvi asortimana izdelkov, ki je bistveno preširok in s prenizko dodano vrednostjo. Velik del težav Košakov naj bi bile tudi neugodne pogodbe z dobavitelji, torej zadrugami. Slednje naj bi namreč po previsokih cenah odkupovale meso od svojih članov, nato pa te višje cene prevalile na Košake, kjer se je delež stroškov surovin v prihodkih gibal pri okoli 70 odstotkih.