Boj za nakup večinskega deleža Aerodroma Ljubljana se vedno bolj zaostruje, med ključna favorita pa se po naših informacijah uvrščata zlasti nemški Fraport, ki upravlja frankfurtsko letališče, ter francoski Vinci Airports, ki združuje 23 manjših letališč v Franciji, na Portugalskem in v Kambodži. Med drugim ima tudi številne koncesije za upravljanje avtocest, stadionov, tunelov, mostov in železnic.
Kateri investitorji so se s svojimi nezavezujočimi ponudbami uspeli uvrstiti v ožji izbor vlagateljev, ki trenutno opravljajo skrbni pregled brniškega letališča, uradno ni znano. Poleg Fraporta in Vinci Airports se omenjajo še skupina Save (upravljalec beneškega letališča), ki ji svetuje Publikum Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, francoska Egis Groupa ter dva finančna vlagatelja. Med interesenti so bili sicer tudi številni preostali evropski upravljalci letališč ter kitajski letalski prevoznik China Southern Airlines. A zaenkrat še ni znano, ali se je kateri od njih morda odločil, da se za nakup Aerodroma ne bo potegoval neposredno, temveč preko katerega od finančnih skladov.
Skrbni pregledi se bodo po neuradnih informacijah zaključili najkasneje v dveh tednih, v začetku julija pa naj bi se iztekel tudi rok, do katerega v Slovenskem državnem holdingu (SDH) pričakujejo zavezujoče ponudbe. Po prejemu slednjih naj bi se v SDH odločili, ali bodo prodajne postopke nadaljevali z neposrednimi pogajanji z najboljšimi ponudniki ali pa opravili dražbo. Podpis kupoprodajne pogodbe poznavalci razmer tako pričakujejo že v avgustu oziroma še preden se bo predvidoma oblikovala nova vlada.
Snubci za Aerodrom naj bi pred dnevi že predstavili tudi svoje načrte z upravljalcem brniškega letališča, zlasti glede razvoja tovornega in potniškega prometa. Po neuradnih informacijah naj bi več strategov možnosti za rast videlo predvsem pri tovornem prometu, kjer bi lahko že z manjšimi investicijami v širitev zmogljivosti občutno povečali prihodke. V zadnjem letu in pol se tovorni promet na brniškem letališču ponovno zvišuje, a še vedno zaostaja za rezultati iz leta 2007. Lani so tako preko Aerodroma Ljubljane pretovorili 17.800 ton tovora, kar je slabih 20 odstotkov manj kot pred sedmimi leti. Večji del tovornega prometa Aerodromu zagotovita Lufthansa in Air France, medtem ko med prevozniki hitre pošte izstopajo DHL, UPS in TNT, ki brniško letališče uporabljajo kot vozlišče za jugovzhodno Evropo.
Ena največjih preprek privatizaciji Aerodroma Ljubljana ostaja nejasna usoda Adrie Airways, ki še vedno čaka na odločitev evropske komisije. Ta namreč že dlje časa preučuje sum nedovoljene državne pomoči pri zadnjih dokapitalizacijah Adrie Airways, odločitev pa naj bi v Bruslju predvidoma sprejeli še pred zaključkom privatizacije Aerodroma. Na morebitno negativno odločitev evropske komisije so se snubci za Aerodrom očitno že pripravili. Na svojih predstavitvah naj bi namreč zagotavljali, da bi lahko preko svojih prevoznikov v zelo kratkem času nadomestili Adriine linije ter tako omilili negativen vpliv na poslovanje Aerodroma Ljubljana. Naj kljub temu omenimo, da Adrii Airways v postopku pred evropsko komisijo menda kaže dobro.