Od nastanka Slovenije se je število delovnih mest v tekstilni industriji skrčilo z 80 tisoč na vsega skupaj dobrih 10 tisoč. Čeprav je v zadnjem desetletju za slovensko tekstilno industrijo veljala ocena, da je izgubila konkurenčni boj s tujimi podjetji, številni pa so jo celo popolnoma odpisali, temu ni ravno tako.
Priložnosti je še vedno dovolj, predvsem v nišnih izdelkih z visoko dodano vrednostjo. Miha Ješe, predsednik Industrijskega razvojnega centra slovenske predilne industrije (IRSPIN), ki združuje več tekstilnih družb, je na junijskem simpoziju oddelka za tekstilstvo ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete poudaril, da po izumiranju modnega dela tekstilne industrije vse bolj pridobiva pomen tako imenovano tehnično tekstilstvo. V preteklosti si je Evropa za strateško panogo izbrala avtomobilsko industrijo in tista tekstilna podjetja, ki ji dobavljajo, ustvarjajo dobre rezultate. Do propada leta 2010 je številnim proizvajalcem avtomobilov sedežne prevleke dobavljal tudi slovenski Prevent Global.
Tekstilna podjetja, katerih vodstva so tvorili v tekstilstvu podkovani menedžerji, so se lahko v preteklosti uspešno prestrukturirala, meni predstojnik oddelka za tekstilstvo ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete dr. Andrej Demšar, sicer predsednik Zveze tekstilcev Slovenije. Potapljanje tekstilne industrije pripisuje ravno odsotnosti ustreznih vodstvenih garnitur. Svoj davek so terjali tudi lastninski procesi. Po oceni generalnega sekretarja Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije (STUPIS) Antona Rozmana je propad nekaj deset tisoč delovnih mest zmes različnih dejavnikov. Poleg slabega vodenja je omenil še izgubo trgov in nepripravljenost na hitre spremembe. Za naša tekstilna podjetja je pomembno prelomnico predstavljal tudi razpad Jugoslavije. Takrat sta se čez noč sprostila tako izvoz kot uvoz.
Za poslovanje v rdečih številkah, propadanje in propad podjetij lahko pogosto slišimo izgovore, da so stroški energentov in delovne sile previsoki. Nesporno je dejstvo, da slovenski tekstilci veliko večino ustvarjene dodane vrednosti namenijo za pokrivanje stroškov dela. Toda v primeru optimalnega poslovanja bi lahko zagotovo marsikatero propadlo podjetje preživelo. Med njimi tudi Mura, nekoč največje evropsko tekstilno podjetje. Čeprav tekstil predstavlja material prihodnosti, je iz izobraževalnega vidika pomembno napako tradicionalni panogi povzročila tudi država. Kranjska srednja šola za tekstilstvo danes več ne obstaja, je opozorila direktorica IRSPIN Vera Žlabravec, ki sicer v Predilnici Litija vodi plansko-analitski sektor.
Medtem ko se številni menedžerji v zadnjem času izgovarjajo tudi na krizne razmere, Rozman meni, da lahko tudi v oteženih razmerah podjetja solidno poslujejo. »Ekstra zaslužkov sicer ni možno dosegati, če so menedžerji podjetni, pa lahko ostanejo na voljo sredstva za razvoj in marketing,« je dejal. Res je, da je tekstilna industrija delovno intenzivna, da odloča vsak cent in da večina naših družb nima najsodobnejše opreme. Toda številne trditve, da so slovenska tekstilna podjetja tehnološko zaostala, so marsikdaj le priročen izgovor. Kot je opozorila profesorica oddelka za tekstilstvo ljubljanske naravoslovnotehnične fakultete Mateja Bizjak, za vse težave ni kriva vedno strojna oprema. Ko je v devetdesetih letih propadel Novoteks, je njegovo opremo kupilo podjetje iz Azije. Čeprav naj bi bila oprema odslužena, je azijsko podjetje z njo več let dosegalo dobičke.
Eno od najuspešnejših tekstilnih podjetij pri nas je škofjeloška družba Filc. Lani je ustvarila kar 56 milijonov evrov prihodkov od prodaje, čisti poslovni izid je znašal skoraj devet milijonov evrov. Skorajda neverjetna je bilančna slika družbe, ki jo preko podjetja Nelinta obvladujejo štirje posamezniki, med katerimi je tudi predsednik uprave Alex Luckmann. Od vsote vseh sredstev družba skorajda nima dolžniškega kapitala. V prvo ligo se uvršča tudi Predilnica Litija, ki je lani dosegla okoli 27 milijonov evrov prihodkov od prodaje.
