»Imamo uzakonjen sistem negativne selekcije,« je omejevanje plač članov uprav družb v državni lasti komentiral član uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Blaž Brodnjak. Ni skrivnost, da si v NLB pod vodstvom Janka Medje že vseskozi prizadevajo za odpravo plačnih omejitev po tako imenovanem Lahovnikovem zakonu, da je korelacija med višino nagrad in uspešnostjo podjetij v javnih družbah negativna, pa je potrdila tudi dr. Sergeja Slapničar z ljubljanske ekonomske fakultete, sicer članica nadzornega sveta NLB.
O plačah slovenskih menedžerjev so govorili na včerajšnji novinarski konferenci Združenja Manager, kjer so pripravili nova priporočila za sklepanje pogodb z menedžerji. Sonja Šmuc, izvršna direktorica združenja, je pojasnila, da gre predvsem za okvirje, s katerimi želijo razbiti uravnilovke pri določanju menedžerskih plač, pripravili pa so jih v okviru devetčlanske strokovne skupine, ki jo je vodil Zdravko Počivalšek, zdaj gospodarski minister. V skladu s priporočili združenja bi morala višina plače odražati zahtevnost vodenja družbe, ki pa je odvisna od velikosti družbe in kompleksnosti njenega poslovanja. Na podlagi teh meril so podjetja v priporočilih, ki so oblikovana kot zakon, razvrščena v sedem različnih stopenj zahtevnosti, kjer je za vsako določen razpon osnovne letne bruto plače (do 55.000 v prvem razredu, od 115.000 do 150.000 v šestem in zunaj meril v sedmem razredu). Poleg osnovne plače bi veljalo menedžerjem nujno zagotoviti še variabilni del plače, ki je danes po raziskavi pod vodstvom dr. Slapničarjeve v javnih družbah znatno nižji (okoli 12 odstotkov zaslužka) kot v zasebnih (od 25 do 30 odstotkov zaslužka). »Družbe, ki bi morale imeti najrazvitejši sistem, imajo najbolj rigidnega,« je dodala dr. Slapničarjeva, ki pa je uvodoma opozorila, da je prav v bančnem sistemu izplačevanje bonusov privedlo do prekomernega prevzemanja tveganj.
Po priporočilih združenja bi veljalo izplačilo variabilnega dela plače, ki naj bi dosegal vsaj od ene tretjine do polovice zaslužka, upoštevati poslovna (vlaganje v razvoj, uspešnost procesov, doseganje izboljšav...) in finančna merila uspešnosti (povečevanje poslovanja, dodane vrednosti, denarnih tokov, dobičkonosnosti...). V primeru uspešno dosežene ravni na vseh ključnih področjih bi lahko variabilni del dosegal do šest mesečnih plač, če so ravni presežene, pa od šest do dvanajst mesečnih plač. Hkrati so v priporočila vnesli tudi novosti, in sicer vračilo variabilnega dela plače (če sodišče na primer ugotovi nepravilnosti v letnem poročilu ali revizor oceni, da so bila merila napačno uporabljena) ali odlog izplačila variabilnega dela, kar se ponekod že uporablja.
Brodnjak je prepričan, da je treba za mednarodno konkurenčnost (po njegovem edini nacionalni interes) pritegniti mednarodno konkurenčne posameznike. To pravilo bi moralo veljati tudi za vodilne kadre družb v državni lasti, za katere je prepričan, da bodo, ko bodo dokazali, da lahko družbe poslujejo bolje, prejeli vabila iz tujine. In zakaj je sam pristal na mesto v upravi NLB? Kot je dejal, gre za »strokovni izziv in relevantnost zgodbe, a idealizem in entuziazem se v določeni meri izpojeta«.