Davčni inšpektorji, bankirji in drugi upniki bodo očitno imeli še velike težave z izterjavo večmilijonskih dolgov, ki so jih za seboj pustili nekateri (nekdaj) vidni in vplivni predstavniki slovenskega gospodarstva.
Premožni posamezniki, ki so se zaradi nečednih poslov, davčnih nepravilnosti, zgrešenih naložb, osebnih poroštev in drugih razlogov znašli do vratu v dolgovih, jih lahko z malce spretnosti enostavno odpišejo. Le tako si lahko razlagamo podatek, da so v zadnjih nekaj mesecih, ko na sodišča dežujejo predlogi za začetek postopkov osebnega stečaja, za odpust nekaj sto tisoč evrov ali več milijonov evrov obveznosti zaprosili tudi številni poslovneži.
Nemalo jih je uradno brezposelnih in na beraški palici, dejansko pa še naprej živijo razkošno in se prevažajo v prestižnih avtomobilih. Nepremičnine, ki so jih gradili in kupovali med svojim hitrim podjetniškim vzponom, so pravočasno prepisali na sorodnike, znance in skrivnostna podjetja iz davčnih oaz. Nemalo je tudi takšnih, ki so dolgove pustili na starih podjetjih, donosno dejavnost pa prenesli na nova podjetja, s katerimi formalno niso povezani. Upnikom tako preostane le, da v njihovem osebnem stečaju prijavljajo zahtevke, ki se po nekaj letih izbrišejo.
Rok Snežič (Poravnava), Boštjan Nagode (Tosama), Anton Maglica (Veletekstil), Miran Vuk (RM Vuk), rekorder med davčnimi utajevalci Zoran Trifunović, Ivan Bubnič (Bubnič Transport), Stanko Božičnik (SGP Nova), Vladimir Vodušek (Info TV), Milan Kepic (Izolacije Kepic), Edvard Progar (Skupina Epic), Bruno Gričar (TOM), Tomaž Jeršič (Proholding) in Andrej Sever (HKS Sicura). To so le nekateri, ki so v zadnjem obdobju na lastno pobudo ali na zahtevo upnikov končali v osebnem stečaju. Med njimi ne gre le za lastnike propadlih podjetij, ki jih dušijo osebna poroštva za najeta bančna posojila, ampak tudi za »poslovneže«, ki so si prišli navzkriž z davkarijo.
Župan Zavrča in eden najpremožnejših Slovencev Miran Vuk, ki ga preiskujejo zaradi suma davčne utaje pri poslovanju podjetja RM Vuk in poskusa skrivanja premoženja pred zasegom, je v začetku meseca šel v osebni stečaj. V njem ne bo 50-odstotnega lastniškega deleža podjetja RM Vuk, saj ga je že leta 2011 prenesel na Ciper, leto zatem pa na Slovaško. Pri pravnih manevrih naj bi sodeloval doktor davčnih utaj Rok Snežič, ki zaradi fiktivnih poslov (in zaslužkov) z luksuznimi jahtami konce tedna preživlja v zaporu. Še prej je zaradi davčnih dolgov razglasil osebni stečaj, v katerem skuša do premoženja priti njegova babica, vendar po mnenju upravitelja s fiktivno posojilno pogodbo. V osebnem stečaju je pred dnevi končal tudi nekdanji trgovec z naftnimi derivati Zoran Trifunović, od katerega Durs neuspešno zahteva nekaj manj kot deset milijonov evrov.
V insolvenčnem zakonu obstajajo določene varovalke, ki naj bi državo in Durs obvarovale namernih osebnih stečajev. Odpust obveznosti namreč ni dovoljen, če je nekdo pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu. Enako velja za davčne obveznosti, ki bi nastale na podlagi oddaje lažne davčne napovedi oziroma premoženjskega stanja v zadnjih treh letih. Tudi sicer se denarne kazni ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v osebnem stečaju ne odpustijo. Kot tudi ne globa ali premoženjska korist, pridobljena s prekrškom. »Tako ima tudi država možnost ugovarjati odpustu obveznosti, ki bi ga predlagal stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja, če meni, da pogoji za odpust obveznosti v osebnem stečaju niso izpolnjeni,« so dejali na generalnem davčnem uradu.
Kljub vsemu obstajajo luknje, ki jih lahko malopridneži izkoristijo. Četudi bi bil nekdo že globoko v (pred)kazenskem postopku in bi pričakoval obsodilno sodbo, bi lahko šel v osebni stečaj. Če ta ne bi bila pravnomočna v šestih mesecih od začetka odpusta obveznosti, bi potekel rok, v katerem ga lahko upniki še izpodbijajo. Na roko jim gredo tudi dolgotrajni davčni inšpekcijski postopki. Posameznik bi lahko v določenem letu utajil davke, po preteku treh let pa bi enostavno razglasil osebni stečaj. Če bi Durs vmes z odločbo ugotovil nesorazmerje med zavezančevim premoženjem in njegovimi napovedanimi dohodki, zatem pa odmeril dodatni davek, bi bil tudi ta odpisan.
Eden takšnih primerov je padli medijski mogotec Matej Raščan, proti kateremu so bile vložene številne kazenske ovadbe. Spomnimo, da je Durs v inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da je v obdobju štirih let, ko se je dokopal do lastništva največje slovenske revijalne družbe Delo Revije, porabil skoraj štiri milijone evrov več denarja, kot ga je uradno zaslužil. Zato mu je odmeril kar 1,6 milijona evrov dodatnega davka. Toda nadzor se je nanašal na obdobje do decembra 2010, torej so vmes že minila po zakonu predvidena tri leta. Hipotetično bi lahko Raščan razglasil osebni stečaj in se izognil plačilu teh obveznosti.
Kljub temu na ministrstvu za pravosodje ne razmišljajo o morebitnih (novih) spremembah zakonodaje, niti niso prejeli nobene pobude o tem. Tudi predsednik zbornice upraviteljev Marko Zaman je povedal, da sta bila v dosedanjih spremembah zakonodaje »prioriteta stečaj in prisilna poravnava pravne osebe, ne pa osebni stečaji«.
