S svojim kratkovidnim, nevzdržnim in nesprejemljivim ravnanjem, namenjenim kratkotrajnemu polnjenju proračuna, vlada ogroža delovna mesta, plače zaposlenih in tvega selitev podjetij v tujino. Tako opozarjajo v gospodarstvu, kjer, tokrat celo skupaj s sindikati, podpisujejo peticije proti dodatnemu obremenjevanju podjetij, uradno namenjenemu zelenim energijam, dejansko pa predvsem polnjenju proračuna. V zasledovanju zgolj kratkoročnih ukrepov se vlada medtem zapleta v vse večja protislovja in istim podjetjem na eni strani daje, na drugi jemlje.
Na robu Kidričevega, v srcu Ptujskega polja, stoji največji porabnik električne energije v Sloveniji, tovarna aluminija Talum. Ta je samo lani od treh dobaviteljev kupila 1,2 teravatne ure električne energije, s katero pa je povezana tudi največja težava družbe, ki daje kruh več kot tisoč zaposlenim. Ker ustvarja tekočo izgubo, za njen nakup potrebuje poroštva največjega lastnika, državne družbe Elektro Slovenija (Eles). Med letoma 2013 in 2015 bo ta Talumu odobril skupno 26,5 milijona evrov poroštev, ki bodo zelo verjetno v celoti unovčena.
Tu pridemo do prvega protislovja. Eles je družba v izključni državni lasti, ki se v pretežni meri financira na dva načina: prek omrežnine za prenosno omrežje, ki jo plačujejo vsi odjemalci električne energije, in z iztržkom od čezmejnih avkcij električne energije. Tudi tega posredno plačajo odjemalci, saj ga trgovci najraje prevalijo na ramena kupcev. Dvoma torej ni: preživetje Taluma je v veliki meri odvisno od države, ki prek Elesa tovarni iz Kidričevega s poroštvi in pretvorbami posojil v kapital tudi veliko pomaga.
A ista država, ki Talumu daje, Talumu tudi ogromno jemlje. Februarja lani je bil prav Talum največja žrtev zapiranja sheme za obnovljive vire, ki so jo izpraznile subvencije za fotovoltaiko. Več kot 300-odstotni dvig prispevka je strošek električne energije tovarni iz Kidričevega podražil za skoraj šest milijonov evrov. To je enako polovici lanske čiste izgube Skupine Talum. Zdaj jo – skupaj še z nekaterimi energetsko najintenzivnejšimi slovenskimi podjetji – čaka nov trojni udarec.
Krpanje proračuna z uničevanjem delovnih mest
Vlada Mira Cerarja pripravlja nov paket obremenitev, pred katerim že nekaj dni svarijo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in več deset podjetij. Ta bo med drugim zajemal uvedbo dajatve na emisijske kupone ogljikovega dioksida (CO2), dvig prispevka za učinkovito rabo energije in nov dvig prispevka za obnovljive vire energije.
Prav v primeru Taluma pa se vidi popolna nelogičnost pri upravljanju države. Še teden dni nazaj je želela vlada v pogajanjih s sindikati javnega sektorja privarčevati okrog 70 milijonov evrov. Po dogovoru s sindikati se je ta znesek znižal na 30 milijonov evrov, a kot vse kaže, gospodarstvo enakega posluha oziroma dogovarjanja ne bo deležno. Z davkom na sladke pijače bo predvidoma prispevalo osem milijonov evrov, z dajatvijo na CO2 (4,4 evra na tono) 30 milijonov evrov.
Če odštejemo termoelektrarne, bo največji plačnik slednje prav Talum. Sliši se lepo: država želi v imenu okoljskih ciljev obremeniti onesnaževalce. A če to drži, zakaj jih hkrati tudi na veliko subvencionira in prek družbe v svoji lasti vzdržuje pri življenju? Zakaj je reševanje Taluma prenesla na plačnike položnic za električno energijo, hkrati pa njihov denar prek obvoda črpa za poplačevanje obresti za javni dolg? Zakaj si socialni mir s sindikati kupuje na račun obremenitev, proti katerim zdaj protestirajo celo sindikati v podjetjih, ki jih bodo nove dajatve najbolj udarile?
Nelogičnosti pri tem še zdaleč ni konec. Na GZS so nam včeraj pojasnili, da je država dajatev za CO2 uzakonila že konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ob vpeljavi sheme za trgovanje s kuponi CO2 je podjetja izvzela iz plačila. »Slovenija bo edina država v EU, ki bo podjetja, vključena v shemo trgovanja s kuponi, obremenila še s to dajatvijo, kar jih bo v primerjavi s konkurenti spravilo v neenakopraven položaj. Hkrati bi morala vlada po lastnih zavezah do konca leta pripraviti shemo pomoči za energetsko intenzivna podjetja, a te ni na vidiku,« opozarja Petra Prebil Bašin iz združenja za papirno in papirnopredelovalno industrijo pri GZS.
Podobna zgodba je tudi pri prispevkih. Pred leti je tako država s prispevkom za učinkovito rabo energije najbolj obremenila kurilno olje, saj je želela postopoma zmanjšati njegovo porabo. Po novem bodo energenti bolj ali manj izenačeni, kar pomeni, da se bo močno dvignil prispevek za električno energijo in zemeljski plin. To bo v manjši meri izničilo tudi velik padec nabavnih cen plina na domačem trgu v zadnjih dveh letih. Če se bo dodatnih sedem milijonov evrov, kolikor naj bi znašal izplen dviga prispevka za učinkovito rabo energije, steklo v Eko sklad, bo zelo verjeten dvig prispevka za subvencioniranje obnovljivih virov energije namenjen polnjenju jame brez dna: letos že 118 milijonov evrov »težke« sheme. Res je, da bi morala država obnovljive in zelene vire energije čim bolj spodbujati. A zaradi napačnih ocen v preteklosti bo iskanje dodatnih od deset do dvajset milijonov za zapiranje te sheme namenjenih le poplačilu subvencij za nazaj in ne novim projektom. V pretežni meri za fotovoltaično panogo, ki se je s stališča »narodnogospodarske« koristi izkazala za izrazito prehoden pojav, od katerega so imeli največ največji lastniki sončnih elektrarn, med njimi tudi – spet protislovje – Talum.
V gospodarstvu imajo krpanja lukenj in stalne negotovosti, v kateri podjetja ne morejo načrtovati stroškov niti za prihodnje leto, dovolj. Pojasnil predstavnikov oblasti, da iščejo načine za enakomerno porazdelitev bremen med gospodarstvom in javnim sektorjem, ne sprejemajo. GZS je po tem, ko je vlada popustila sindikatom javnega sektorja, celo zapustila pogajanja o socialnem sporazumu za prihodnji dve leti in dokler vlada napovedanih obremenitev gospodarstva ne umakne, pri pogovorih ne bodo sodelovali.
Gospodarstvo na nesprejemljivost načrtovanih dodatnih obremenitev sicer opozarja že dlje časa, prvi pa so se pred tedni oglasili v papirni industriji, ki jim bodo nove dajatve prinesle za 6,2 milijona evrov dodatnih obremenitev. Že takrat so v gospodarstvu opozorili, da so od začetka krize izgubili več kot 90.000 delovnih mest, in hkrati vlado pozvali, naj pripravi analizo, ki bo pokazala, za koliko so energetsko intenzivna podjetja doslej že obremenili in kakšne so bile posledice na delovna mesta, izvoz, naložbe.
