Po presenetljivo krepkem prvem polletju, ko je slovensko gospodarstvo na letni ravni zraslo za kar 2,5 odstotka, so analitiki Banke Slovenije znova opomnili na razpoke v slovenski gospodarski sliki. Čeprav bo gospodarski zalet iz zadnjih treh četrtletij prinesel ob koncu leta verjetno višjo rast od 1,6-odstotne, kot napovedujejo v centralni banki, bo gospodarska bera že prihodnje leto precej bolj uborna.
Aleš Delakorda, vodja analitskega oddelka v Banki Slovenije, tako ocenjuje, da obstaja precej velika verjetnost, da bo rast slovenskega BDP v letu 2015 nižja od napovedane 1,3-odstotne. Razlogov za to je več, kar nekaj pa jih lahko poiščemo v mednarodnem okolju. Mednarodne institucije so v zadnjem času precej poslabšale gospodarske napovedi v nekaterih največji trgovinskih partnericah slovenskih podjetij. Ogrožena je torej rast izvoza, ki ostaja ključni dejavnik rasti slovenskega gospodarstva. Dodatno tveganje pri tem predstavlja nadaljevanje rusko-ukrajinske krize. Zaostrovanje sankcij iz evropske in ruske strani bi lahko pomembno vplivalo na slovensko gospodarstvo. Prekinitev gospodarskih vezi z Rusijo in Ukrajino bi v letu 2015 lahko prinesla tudi do 1,4 odstotka nižji izvoz Slovenije in 0,5 odstotne točke manjšo rast BDP.
Ob tem lahko ustavita rast slovenskega gospodarstva tudi prepočasno čiščenje bilanc bank in podjetij ter neučinkovito prestrukturiranje podjetij. Izdatna tveganja predstavljata tudi zadolženost Slovenije in s tem povezana vzdržnost javnih financ.
Vzpostavitev proračunske logike prva naloga
Na področju javnih financ se negativni trendi kar ne končajo. Avgusta je javnofinančni primanjkljaj Slovenije narastel za dodatnih 113 milijonov evrov, že na 1,03 milijarde evrov, kar je načrtovana raven za celotno letošnje leto. Izdatki proračuna so v prvih osmih mesecih dosegli 6,34 milijarde evrov, s čimer so bili za 11 odstotkov višji kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki v proračun pa so na drugi strani dosegli 5,3 milijarde evrov, kar pomeni devetodstotni padec na letni ravni. Da je rebalans proračuna nujen, je kot na dlani, vendar na ministrstvu za finance včeraj nismo dobili odgovora na vprašanje, kdaj ga lahko pričakujemo in kakšni so načrtovani ukrepi. Novi finančni minister Dušan Mramor naj bi želel prej počakati na jesensko gospodarsko napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Med tem ga čaka naloga odgovarjanja na vprašanja evropske komisije, ki je po njegovih besedah v Slovenijo poslala sedem gosto tipkanih strani vprašanj. Kaj so spraševali in do kdaj pričakujejo odgovore, nam na finančnem ministrstvu včeraj prav tako niso odgovorili.
»Ukrepi javnofinančne konsolidacije ostajajo popolna neznanka,« je dejal Delakorda. Slovenija mora medtem do konca prihodnjega leta spraviti javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP. Od Bruslja prizanesljivosti ne moremo več pričakovati, saj je rok za dosego tega cilja Sloveniji že podaljšal za dve leti. Nezaupanje evropske komisije v slovenske obljube kažejo tudi njihove napovedi slovenskega strukturnega primanjkljaja, ki so v zadnjem času vselej za približno eno odstotno točko bolj pesimistične od slovenskih ciljev. To zagotovo ni dobra napoved za Slovenijo, ki se je letos znašla v postopku presežnega primanjkljaja in presežnih makroekonomskih neravnovesij.
Tudi Mramor ve, da je vrag vzel šalo. Na vladnem zasedanju minuli konec tedna na Brdu pri Kranju naj bi opozoril, da je položaj slovenskih javnih financ izredno resen. Nekateri naj bi tako že začutili, da sankcijam iz Evrope prihodnje leto ne bomo mogli ubežati. Bruselj pričakuje spoštovanje rokov in izvajanje ukrepov, Slovenija pa je zaradi volitev že zamudila nekaj poletnih rokov, z nadaljevanjem neaktivnosti pa si lahko v skrajnem primeru prisluži večdesetmilijonske kazni ali celo zamrznitev izplačil evropskih sredstev iz kohezijskega sklada.
Investicije kažejo slabo napoved
Prav evropska sredstva bodo za Slovenijo v prihodnje relativno pomembnejša kot doslej. Zaradi proračunskega diktata iz Bruslja ima Slovenija namreč zelo malo manevrskega prostora za zadolževanje, pa četudi so obrestne mere na mednarodnih trgih izredno nizke.
Kako pomembna so lahko evropska sredstva, so pokazala pretekla četrtletja, ko se je zaradi pospešenega črpanja pred iztekom finančne perspektive 2007–2013 in sanacije škode zaradi žledoloma začelo na noge postavljati gradbeništvo. Investicije v gradbeništvo so bile v prvem polletju za kar četrtino višje kot v enakem obdobju lani.
A nadaljevanja teh trendov po oceni Banke Slovenije ne gre pričakovati, saj gre v tem primeru zgolj za enkratne učinke. Nekaj podobnega se je zgodilo lani ob več kot 20-odstotni rasti vlaganj v strojno opremo, ki je bila izključno posledica investicij v TEŠ 6. »Brez upoštevanja TEŠ 6 se investicije v strojno opremo zmanjšujejo že dve leti zapored,« je dejal Delakorda in opozoril, da je približno 15-odstotni upad investicij v strojno opremo vse prej kot spodbudno znamenje za prihodnjo gospodarsko rast. Podjetja enostavno ne vlagajo in so od leta 2012 dejansko neto varčevalci. Svoj delež k temu so prispevale tudi banke, ki jim ne manjka denarja za kreditiranje, a mošnjičkov zaradi tveganj niso pripravljene razvezati. Brez denarja za vlaganja podjetja ne odpirajo novih delovnih mest, kar pomeni, da so brezposelni, čeprav jih je na trgu nekoliko manj kot lani, vse dlje brez dela. »Trajna strukturna brezposelnost je resna nevarnost za potencial slovenskega gospodarstva,« je še opozoril Delakorda.