Za nakup se zanima bolgarska skupina investitorjev, med njimi je tudi podjetnik Cvetan Vasilev. Njegova Corpbank se je v časih bolgarske bančne krize prav tako znašla v težavah, del omenjenega konzorcija naložbenikov je tudi ruska banka VTB. Za prevzem se zanima še finančni investitor Advent International skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj. Zadnja ponudba pa prihaja iz Expobanke v lasti ruskega podjetnika Igorja Kima. Omenjena banka je že prevzela hčerinsko banko Deželne banke Baden Würtemberg na Češkem.
Leta 2009 podržavljena banka se mora na zahtevo evropske komisije do sredine leta 2015 ločiti od hčerinskih družb v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Le zanje jim bo uspelo sploh še kaj iztržiti. Preteklo poslovno leto so zaradi rezervacij za slabe kredite tudi omenjene banke končale z 286 milijonov evrov izgube, avstrijska država pa pričakuje, da bo za balkanske družbe iztržila okoli pol milijarde evrov, kolikor je trenutno tudi njihova knjižna vrednost.
Ostali del balkanskega posla in slabe kredite bo banka jeseni prenesla na državno slabo banko, v torek pa je avstrijski parlament sprejel poseben zakon, ki določa, kdo vse bo moral nositi večmilijardno breme slabih posojil. Svoj delež bodo morali prispevati tudi upniki. Imetniki podrejenih obveznic, za katere jamči dežela Koroška, se bodo morali posloviti od svojega denarja.
Majav zakon pod grožnjo tožb
Sprva glede tega zakona ni bila enotna niti vladajoča koalicija. Maria Fekter, nekdanja finančna ministrica iz vrst ljudske stranke, je tudi javno izjavila, da bi ji bil stečaj banke ljubši. Zakonu je nasprotovala celotna opozicija. Zeleni, svobodnjaki, NEOS in Team Stronach menijo, da zakon ne bo vzdržal sodne presoje, lastniki podrejenih obveznic pa že napovedujejo tožbe. Med njimi so tudi nekdanja lastnica banke, bavarska deželna banka Bayern LB, in številne avstrijske zavarovalnice.
Finančni minister je poudaril, da bo zakon davkoplačevalcem prihranil 1,69 milijarde evrov, deželo Koroško obvaroval pred insolventnostjo in ohranil nizke obrestne mera za posojila, ki jih država najema na mednarodnem finančnem trgu.
Medtem pa poročilo, ki ga je posebna enota preiskovalcev posredovala celovškemu tožilstvu, razkriva, da sta se že obsojena nekdanja direktorja banke Wolfgang Kulterer in Günter Striedinger ob kreditiranjih nepremičninskih projektov na Hrvaškem tudi osebno obogatila. vau