Lastnik hrvaškega Agrokorja Ivica Todorić še nikoli ni bil tako blizu prevzemu Mercatorja, a hkrati nikoli tako daleč. Z nedavno izdajo tako imenovanih obveznic PIK je Todoriću sicer uspelo zbrati 475 milijonov evrov, vendar je na drugi strani vedno manj možnosti, da bo uspel pravočasno doseči dogovor z bankami o refinanciranju posojil Mercatorju. Tako ne bi bilo nobeno presenečenje, da bi Agrokor, če se v kratkem ne bo dogovoril z bankami, svojo ponudbo za nakup slovenskega trgovca ponovno umaknil.
Čas se vztrajno izteka
Za dogovor z Mercatorjevimi bankami upnicami o dolgoročnem reprogramiranju posojil ima Agrokor čas le še do konca tega tedna. To časovno omejitev so si v Agrokorju postavili sami, ko so v začetku letošnjega leta izsilili podaljšanje veljavnosti kupoprodajne pogodbe. Če Agrokorju v tem času ne bo uspelo skleniti dogovora z bankami, bi se rok lahko podaljšal, vendar najkasneje do konca junija, ko bi morala hrvaška skupina naposled nakazati tudi celotno kupnino za delnice Mercatorja. A tudi v tem dodatnem mesecu dni je praktično neizvedljivo doseči dogovor z okoli 50 bankami z najmanj 95 odstotki terjatev, saj to navsezadnje otežuje tudi prevelika skupna izpostavljenost nekaterih bank do Mercatorja in Agrokorja.
Banke sicer vztrajajo, da bi moral Agrokor nemudoma po nakupu večinskega deleža Mercatorja tega dokapitalizirati z 225 milijoni evrov. Hkrati s plačilom kupnine za delnice Mercatorju bi moral Agrokor dejansko odobriti posojilo, s katerim bi slovenski trgovec odplačal del bančnih posojil, v naslednji fazi pa bi to posojilo moral pretvoriti v kapital Mercatorja. Toda sredstev za dokapitalizacijo Mercatorja Agrokor še vedno nima zagotovljenih, višina zadnje zadolžitve pa zadošča zgolj za plačilo kupnine za delnice.
Denar iz obveznic tudi za sanacijo Agrokorja?
Da se tudi Todorić zaveda, da ima iz dneva v dan manj možnosti za prevzem Mercatorja, nakazuje zadnja izdaja obveznic PIK. S temi obveznicami je Agrokor nadomestil že dogovorjeno posojilo ruske VTB, namenjeno prav financiranju prevzema Mercatorja. Toda kljub drugačnim pričakovanjem črpanje teh sredstev po naših podatkih sploh ni pogojeno z uspešnim prevzemom Mercatorja ali predhodnim dogovorom z bankami o reprogramiranju posojil združenemu trgovcu. Todorić lahko torej ta sredstva brez kakršnih koli omejitev uporabi tudi za finančno prestrukturiranje njegove visoko zadolžene skupine.
Posojilo PIK je po Dnevniku dostopnih podatkih najela novoustanovljena nizozemska družba Adria Group, ki je v zameno zastavila svojo hčerinsko družbo Adria Group Holding. Na slednjo je Todorić pred dnevi že prenesel 76,5-odstotni delež Agrokorja. Posojila PIK Agrokor sicer ne bo prikazoval v svojih bilancah, s čimer je Todorić preprečil kršitev zavez do svojih upnikov o maksimalni dovoljeni višini zadolženosti največje hrvaške družbe.
Namen črpanja novo najetega posojila ni natančno opredeljen. Do 200 milijonov evrov bi Adria Group lahko namenila za izplačilo dividend Todoriću, do 120 milijonov evrov pa za izplačilo manjšinskih lastnikov Agrokorja, torej EBRD in vlagatelja, ki ima slaba dva odstotka delnic shranjenih na fiduciarnem računu Zagrebačke banke. Cena, ki jo je pri izdaji obveznic PIK plačal Todorić, je bila rekordno visoka. Obveznice je izdal po 98 odstotkih nominalne vrednosti in torej že pri izdaji plačal deset milijonov evrov stroškov. Poleg tega obrestna mera znaša visokih 9,5 odstotka in se zviša še za dodaten odstotek, če bi Adria Group plačilo obresti (okoli 46 milijonov evrov na letni ravni) prestavila v prihodnost.
Mercator že plačuje visoko ceno
Morebitni ponovni umik Todorića od nakupa Mercatorja bi zagotovo odprl tudi vprašanje odškodninske in kazenske odgovornosti konzorcija največjih lastnikov slovenskega trgovca na čelu s podržavljeno NLB in Skupino Pivovarna Laško. Ti iz neznanih razlogov v kupoprodajno pogodbo niso vključili brezpogojnih zavez, po katerih bi moral Agrokor pri umiku od nakupa plačati pogodbeno kazen. Kot smo že opozorili, so lastniki namesto tega podpisali pogodbo z zelo ohlapnimi pogoji, ki hrvaški skupini omogoča umik od nakupa Mercatorja brez plačila enega samega evra pogodbene kazni. To bi Todorić lahko storil že, če pogoji reprogramiranja posojil zanj ne bi bili sprejemljivi, vendar pa v pogodbi nikjer ni navedeno, kaj bi bilo zanj sploh sprejemljivo.
Zaradi nerazumno dolgotrajnega postopka za prodajo Mercatorja Agrokorju slovenski trgovec že plačuje visoko ceno. Ker lastniki niso želeli počakati s prodajnimi postopki, je bil Mercator prisiljen začasno zaustaviti projekt delne monetizacije nepremičnin, s katerim bi se njegov finančni dolg opazneje znižal, s tem pa tudi letni stroški obresti. Mercator je poleg tega tudi omejen pri poslovanju na Hrvaškem in v Srbiji, saj ne ve, ali naj v trgovine na teh dveh trgih sploh še vlaga, ali jih bo zaradi prevelike koncentracije (v primeru uspešnega prevzema) prisiljen prodati.
Škoda za Mercator je tudi neposredno izmerljiva, saj je slovenski trgovec zaradi nejasnosti glede morebitnega prevzema moral več mesecev plačevati višje obrestne mere. Številne banke so namreč vse do nedavnega odlašale s podpisom dogovora o refinanciranju posojil in znižanju obrestne mere, saj so želele počakati na razplet pogajanj o prodaji trgovca Agrokorju. Prav visoke stroške obresti je uprava Mercatorja v četrtletnem poročilu navedla tudi kot enega izmed ključnih razlogov za izgubo, predsednik nadzornega sveta Mercatorja Matej Lahovnik pa je lastnike že aprila lani opozoril, da prodajni postopki ne morejo trajati v nedogled.