Termoelektrarna Trbovlje (TET) gre v postopek redne likvidacije, je vendarle soglasno odločila njena skupščina, ki jo sestavljata lastnika Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Factor banka. Direktorja Franca Blazneka so sporazumno razrešili, za likvidacijskega upravitelja pa imenovali odvetnika Luko Podjeda, ki mora v 30 dneh pripraviti podroben načrt postopka likvidacije, vključno z možnostmi za prezaposlitve 160 zaposlenih.
Ti bodo sicer zaposlitev obdržali še dva meseca, nato pa jih bodo s pomočjo HSE poskušali v druge energetske družbe prezaposliti vsaj 40. Še vedno so odprti tudi za vse potencialne, resne in realne ponudbe za nakup trboveljske termoelektrarne, ki bi bil dolgoročno najboljša rešitev. Po neuradnih informacijah naj bi se za vsaj polletni najem največjega zasavskega energetskega objekta zanimala češka družba Carbounion Bohemia, ki je TET v preteklosti dobavljala premog.
V vmesnem času bo likvidacijski upravitelj določil najboljše možnosti odprodaje nepotrebnega premoženja, skupaj s socialnimi partnerji iskal možnosti prezaposlitve delavcev in vzpostavljal morebitne nove aktivnosti termoelektrarne.
Postopek likvidacije vključuje tudi dosledno spoštovanje vseh zavez in izvajanje ukrepov iz veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja, ki se nanašajo na termoelektrarno, medtem ko o razgradnji objektov včeraj niso govorili. Generalni direktor HSE Blaž Košorok je dejal le, da rušitev dimnika ni nujna. Razgradnja objektov je sicer poleg dejstva, da gre za prvo termoelektrarno v likvidaciji, za kar nimamo posebnega zakona, razlog, da bo likvidacijski postopek zelo zahteven, saj se objekti TET razprostirajo v dolžini 100 metrov ob glavni železniški progi in reki Savi. Vprašanje pa je tudi, koliko bo vse skupaj stalo. Po nekaterih ocenah približno 20 milijonov evrov ali celo še več.
Na to so se odzvali tudi v Energetski zbornici Slovenije (EZS), kjer sicer poudarjajo, da HSE ne more nositi krivde za težave TET, a poudarjajo pomen zasavske energetske lokacije ter pomembno vlogo TET v kriznih razmerah. »Ta se je pokazala tudi ob letošnjem žledolomu, ko sta bila plinska bloka PB-1 in PB-2 v TET angažirana za zagotavljanje proizvodnje jalove moči. Le tako je bilo mogoče preprečiti napetostni zlom v delu slovenskega elektroenergetskega sistema,« je poudaril Niko Martinec, izvršni direktor EZS. TET bi po mnenju zbornice lahko predstavljala pomembno lokacijo za razvoj nove plinske elektrarne.