Eden najbolj odmevnih stečajev na Gorenjskem je bil stečaj Loške tovarne hladilnikov (LTH), ki se je po nekajmesečni agoniji zaposlenih, ko so uprava in lastniki z vsemi možnimi manevri zavlačevali z odločitvijo, začel junija 2009 na predlog občine Škofja Loka. Tako kot je bil tragičen konec tega nekdaj paradnega konja loške industrije, je poseben tudi dolgotrajen stečajni postopek.
Stečajni upravitelj Dušan Taljat je sicer priznal za 28 milijonov terjatev, od katerih je bilo za 20,5 milijona evrov zavarovanih z ločitvenimi pravicami, med največjimi ločitvenimi upnicami je NLB. V petih letih je bil Taljat sila neuspešen pri prodaji premoženja. Prodajajo se zaloge in rezervni deli, a tu gre za nekaj tisoč evrov, ki se potem razdelijo med ločitvene upnike. Največ je iztržil od prodaje proizvodnje linije in skladišča, ko se je v stečajno maso natekel poldrugi milijon evrov. Vse ostalo je bolj ali manj drobiž, navadni upniki (med njimi tudi zaposleni) najverjetneje ne bodo dobili ničesar.
Menza za 150 tisočakov
Danes popoldne pa bo v Kromberku pri Novi Gorici potekala ena ključnih dražb, ki bo močno vplivala tudi na zaključek stečaja. Kuhinjo z menzo bo stečajnik prodajal za izklicno ceno 190.000 evrov, vendar se bo ta cena potem zniževala, a ne na manj kot 150 tisočakov. Ogromno proizvodnjo halo, ki mu je ni uspelo prodati v celoti, je zdaj razdelil na štiri dele in jo bo prodajal z zbiranjem nezavezujočih ponudb, se pravi v upanju, da bi jo sploh kdo kupil. Podobno slabo kaže s prodajo stare, energetsko sila potratne upravne stavbe, nekoliko več možnosti pa je, da se bo prodala nova upravna stavba, kjer je izklicna cena za 577 kvadratov pisarn in 130 veznega trakta le še 273.600 evrov. Nekaj lokalnih podjetij se je že zanimalo za nakup in Taljat je prepričan, da jim bo tokrat uspelo najti skupen jezik. Veliko je možnosti tudi za prodajo kuhinje. Naprodaj je še pravica do industrijske lastnine (modeli, patenti, blagovna znamka). Nekaj strojev je Taljatu za nizko ceno le uspelo prodati, ostalo gre zdaj že za staro železo. Nekaj zaposlenih je odkupilo predstavništvo LTH v Skopju za dobrih 50 tisočakov, tistega v Zagrebu jim ne bo uspelo prodati, saj je zrelo za stečaj.
Nima več smisla vztrajati
Taljat je zelo skeptičen, ali ima sploh še smisel vztrajati v stečajnem postopku, saj z njim zgolj nastajajo stroški, učinka (od prodaje) ni pa nobenega. »Ta dražba bo ključna, potem pa bomo ocenili, kako naprej. Stečaj lahko po novi zakonodaji zaključimo, tudi če ne prodamo premoženja, ki je na voljo. To pač postane last ločitvenih upnikov. Težko rečem, kdaj bo prišlo do odločitve, verjetno v naslednjega pol leta. Tudi sam bi rad stečaj čim prej zaključil, ne nazadnje že dve leti ne dobivam nobene nagrade, saj je ta omejena na 50 tisočakov, tako da stečaj pravzaprav dve leti vodim brezplačno zgolj s pokrivanjem stroškov,« je še dejal Dušan Taljat, ki pa vodi precej sodnih postopkov, ki se očitno še dolgo ne bodo končali. Poleg prerekanj zaradi višine terjatev in dolgov so najbolj zanimive odškodninske tožbe proti bivšim upravam. Vse se še vedno vlečejo, ključna je tista proti zadnji upravi, se pravi proti Milošu Kodretu, Primožu Pegamu in Ivanu Čakšu, ki jih toži za 450 tisočakov zaradi zavlačevanja z razglasitvijo stečaja. »Ne vem, kaj se bo zgodilo s temi tožbami, če stečaj zaključimo. Očitno se bodo odgovorni izmazali na račun počasnosti postopkov,« je razočaran Taljat.
Kar nekaj pa je tudi kazenskih zadev proti članom nekdanje uprave LTH in lastnikom. Tako je na kranjskem sodišču pred kratkim potekal predobravnavni narok zoper Miloša Kodreta in Primoža Pegama, ki jima tožilstvo očita storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja. S sporno prodajo poslovnih prostorov v Beogradu marca 2009 naj bi LTH oškodovala za približno 130.000 evrov, za kolikor naj bi se okoristil Jožef Angeli, ki je v isti zadevi obtožen napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja. Obtoženi so krivdo zanikali, sojenje pa se bo začelo sredi oktobra.