Dolgoletna osebna asistentka evropskega poslanca Lojzeta Peterleta Maja Lapornik Pelikan je konec letošnjega julija kupila eno najelitnejših poslovnih zgradb v središču Ljubljane, v kateri že več let domujeta slovenski predstavništvi evropskega parlamenta in evropske komisije.
Hišo Evropske unije sta Lapornik-Pelikanova in njena sestra Barbara Lapornik s posojilom banke Sparkasse konec letošnjega julija kupili od Mercatorja, zanjo pa po dostopnih podatkih plačali med 1,3 in 1,5 milijona evrov. A nakup se jima utegne v prihodnjih letih več kot obrestovati. Evropska komisija in evropski parlament za celoten objekt z 990 kvadratnimi metri površine na mesec plačujeta kar 16.100 evrov oziroma okoli 16 evrov za kvadratni meter. To je približno tretjino več, za kolikor se v središču Ljubljane trenutno oddajajo poslovni prostori oziroma pisarne.
Z najemninami iz Bruslja bosta novi lastnici Hiše Evropske unije lahko brez večjih težav odplačevali 1,35-milijonsko posojilo banke Sparkasse, s katerim sta financirali nakup. Letni donos iz najemnin se bo namreč gibal med kar 13 in 15 odstotki, kar bo več kot zadoščalo tako za poplačilo obresti kot tudi glavnice posojila. Posojilo Sparkasse morata sicer dokončno odplačati šele v začetku leta 2027, vendar pa bi s trenutnimi najemninami to lahko storili že bistveno prej. Te prostore je v preteklih letih večkrat koristil tudi Peterle, vendar so nam v njegovi pisarni zatrdili, da za to ni plačeval ničesar.
Koliko so iztržili za poslovno zgradbo, ki je v strogem središču prestolnice ob obrežju Ljubljanice, v Mercatorju niso želeli pojasniti. Povedali so zgolj, da je izklicna cena znašala 1,5 milijona evrov, za nakup pa da se je zanimalo več vlagateljev, vendar so nato dobili le eno ponudbo. Zakaj so sploh prodali nepremičnino, kjer so z najemninami dosegali nekajkrat višje donose kot s trgovsko dejavnostjo, v Mercatorju niso konkretno odgovorili. Povedali so le, da nepremičnine, ki jih ne potrebujejo za svojo osnovno dejavnost, prodajajo oziroma oddajajo v najem.
Plačila iz Bruslja imata Lapornik-Pelikanova in njena sestra sicer zagotovljena le do konca junija prihodnje leto, ko se izteče sedanja najemna pogodba. Toda kot pojasnjujejo v slovenskem predstavništvu evropske komisije, lahko najemno pogodbo podaljšajo še za leto dni. To pa je vse bolj verjeten scenarij.
Evropska komisija in evropska komisija sta v začetku letošnjega leta, dva meseca, preden je Mercator objavil razpis za prodajo svoje poslovne zgradbe ob obrežju Ljubljanice, objavili razpis za desetletni najem oziroma nakup novih poslovnih prostorov, saj so jim obstoječi postali pretesni. Ponudbe so zbirali do srede marca, vendar z njimi več kot očitno niso bili zadovoljni. Postopek, ki ga vodi generalni direktorat evropskega parlamenta za infrastrukturo in logistiko v Luksemburgu, namreč še vedno ni zaključen.
Ob upoštevanju pogojev, ki bi jih moral izpolnjevati nov sedež predstavništva, to ne preseneča. Novo predstavništvo bi namreč moralo biti v središču Ljubljane, imeti med 1500 in 1900 kvadratnih metrov neto uporabne površine, najmanj 180 kvadratnih metrov prostorov v pritličju, kjer bi bila informacijska točka EU, parkirišča bi morala biti v neposredni bližini, zaželeni pa sta tudi konferenčna in sejna soba. Na spletnih nepremičninskih portalih poslovne zgradbe, ki bi izpolnjevala te pogoje, trenutno ni mogoče najti.
Lahko pa te pogoje izpolnita novi najemodajalki informacijske pisarne evropskega parlamenta in evropske komisije. Sestri Lapornik imata namreč v lasti tudi polovico zgradbe, ki meji na sedanjo Hišo Evropske unije in ki skupno premore okoli 1300 kvadratnih metrov uporabne površine. Če bi združili obe nepremičnini, bi vsekakor imeli pomembno prednost pred morebitnimi drugimi ponudniki.
Ali je bil prav to tudi razlog, zaradi katerega sta se podali v nakup nepremičnine, ni znano. Lapornik-Pelikanova se na naše klice in tekstovna sporočila ni odzvala. Nakupa in nadaljnjih načrtov z nepremičnino prav tako ni želel komentirati njen soprog Zorko Pelikan, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve v času Bajukove vlade in bivši konzul Republike Slovenije v Trstu.
