Družba T2, ki v teh dneh praznuje desetletnico obstoja, bi lahko v naslednjih letih izginila s trga mobilne telefonije oziroma bi morala storitve, tako kot Debitel, Izimobil ali Bob, tržiti prek omrežja drugega operaterja.
Kljub javnim napovedim, da jih zanima nakup radijskih frekvenc, s katerim bi naročnikom omogočili uporabo mobilnega omrežja naslednje generacije LTE/4G, se namreč v T2 sploh niso udeležili nedavne megadražbe frekvenc. Zmotila sta jih predvsem visoka cena in postopek, ki naj manjšim operaterjem ne bi omogočal enakopravnega draženja. Tako so frekvence v najbolj zaželenem pasu 800 MHz, ki so namenjene hitremu mobilnemu internetu in so bile posebej rezervirane za manjše operaterje, prepustili Tušmobilu.
Če so si Telekom Slovenije, Simobil in Tušmobil s plačilom 150 milijonov evrov pred kratkim kupili vsaj 15-letno uporabo radijskih frekvenc v pasu 800 MHz, bodo lahko v T2 le še nekaj let uporabljali obstoječe frekvence v pasu 2100 MHz, na katerih ponujajo storitve UMTS/3G. Njihova veljavnost se namreč izteče septembra 2021. Medtem ko so drugi operaterji drago kupovali frekvence v pasu 800 MHz, da bi svojim uporabnikom omogočili dostop do mobilnega interneta s hitrostjo, ki presega deset megabajtov na sekundo (MB/s), v T2 nasprotno menijo, da lahko storitve LTE ponujajo kar na frekvencah v pasu 2100 MHz, ki jih želijo pred njihovim potekom podaljšati.
Kljub temu je razvitost mobilnega omrežja T2 daleč od omrežij drugih operaterjev, o čemer pričata tako obseg pokritosti kot število postavljenih baznih postaj. Po zadnjih dostopnih podatkih jih ima Telekom več kot 1000 (GSM) oziroma 900 (UMTS), Simobil dobrih 800 (GSM) oziroma 700 (UMTS), Tušmobil pa okoli 550 (GSM) oziroma slabih 400 (UMTS). Na drugi strani je T2 od leta 2008 do danes postavil vsega 131 baznih postaj UMTS, kar je pol manj od števila baznih postaj LTE, ki jih je Telekom zgradil v zadnjem času, še preden je dobil frekvence v pasu 800 MHz.
»T2 postavlja bazne postaje predvsem na območjih, kjer ima lastno optično omrežje, s ciljem zagotavljanja vrhunskih storitev na teh območjih,« so povedali v telekomunikacijskem operaterju, pod vodstvom Saše Todorovića. Do leta 2011 so morali v skladu z zavezo pokriti 65 odstotkov države, s tem pa 35 odstotkov vsega prebivalstva. Iz tega nedvoumno izhaja, da povsod drugod računajo na nacionalno gostovanje na mobilnem omrežju Simobila. Z njimi so začeli sodelovati leta 2012, prej pa so gostovali na Telekomovem omrežju. T2 ima sicer več kot 60.000 naročnikov mobilnih storitev, s čimer obvladuje okoli 2,5 odstotka slovenskega trga. Toda v tej številki se skrivajo tudi uporabniki, do katerih je T2 prišel s prodajo paketnih storitev, kot so trojčki in četverčki.
Ni skrivnost, da je aktualno poslovanje T2 najboljše v zgodovini družbe. Čisti prihodki od prodaje so neprestano rasli tako leta 2012, ko so pravnomočno potrdili prisilno poravnavo, kot tudi leta 2013. V prvem četrtletju 2012 je T2 ustvaril dobrih 12 milijonov evrov prometa, v zadnjem četrtletju lani že 13,5 milijona evrov. Temu primerno se je povečal tudi denarni tok iz poslovanja (EBITDA), zaradi visokih odhodkov, povezanih s preteklimi vlaganji, pa T2 še vedno posluje z izgubo. Ob tem ne gre spregledati, da bo z začetkom junija dvignil svoje cene, s čimer naj bi nekatere pakete podražil tudi za nekaj evrov mesečno.
Kljub rasti prihodkov in zmanjševanju izgube je T2 svetlobna leta daleč od napovedi iz načrta finančne sanacije, s katerim so konec leta 2011 soglašali upniki. Skladno z njim bi moral T2 že v letu 2012 ustvariti več kot 60 milijonov evrov prihodkov, po tistem pa bi promet rasel po okoli desetodstotni letni stopnji. Tako bi morala družba že v prvem letu sanacije poslovati pozitivno, dobiček pa bi se moral do leta 2020 povečati na astronomskih 27 milijonov evrov, s čimer bi predstavljal kar četrtino vseh prihodkov. Neizpolnjevanje načrtov mu kljub temu ne povzroča težav, saj bo moral v skladu s prisilno poravnavo šele leta 2020 poplačati 44 odstotkov dolga do nezavarovanih upnikov.
