Tradicijo, staro 209 let, je danes prva prelomila ženevska Bank Pictet, ki je v prvem polletju ustvarila 203 milijonov švicarskih frankov (168 milijonov evrov) dobička. Njen dobiček iz poslovanja je znašal 247,2 milijona frankov, njena bilančna vsota pa je dosegala 404 milijarde frankov. Količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala je dosegal 21,7 odstotka.
Po Pictetu bo rezultate v četrtek objavila banka Lombard Odier, v prihodnjih dneh pa bosta vpogled v svoje poslovanje omogočili še banki Mirabaud in LaRoche.
Revolucija v švicarskem bančnem sektorju, ki je dolgo nudil varno zavetje "ultra" bogatašem, se je začela januarja. Takrat sta Pictet in Lombard Odier opustili svoja dve stoletji stara statuta.
Doslej je statut Picteta določal, da je osem njegovih lastniških partnerjev odgovarjalo za denar strank z vsem svojim premoženjem. Novi statut pomeni prehod na bolj običajni model lastništva, ki pa od banke zahteva objavo finančnih podatkov. Za podobne spremembe so se odločili pri Lombard Odier.
Švicarski bančni model je postal neustrezen v luči vse bolj kompleksne narave globalnega finančnega sistema, saj je ob širjenju poslovanja posledice vse težje predvidevati. Prav tako so regulatorji po izbruhu globalne finančne krize zaostrili pogoje delovanja bank, bančni sektor pa so pretresli tudi številni škandali z goljufijami.
Medtem so švicarsko bančno tajnost začeli močno kritizirati regulatorji tako v ZDA kot v EU in v drugih državah. Omogočala naj bi namreč izogibanje plačevanju davkov in skrivanje denarja, pridobljenega na nezakonit način.
Posledično so štiri banke opustile svojo tradicijo in se zatekle k bolj sodobnim poslovnim modelom, ki spominjajo na družbe z omejeno odgovornostjo. Tako lastniki sedaj tvegajo le še sredstva, ki so jih vložili v banko, medtem ko je njihovo zasebno premoženje varno.
Sedem manjših zasebnih švicarskih bank medtem še vedno vztraja pri starem načinu poslovanja, še dodaja AFP.
