Jugoslavija je leta 1988 dobila posojilo za dvig gospodarske rasti, a je medtem država razpadla, posojila pa so ostala v breme državam naslednicam. UBS v tožbi trdi, da so Slovenija, BiH, Črna gora, Makedonija in Srbija plačale svoje obveznosti, medtem ko Hrvaška tega ni storila. Znesek 45 milijonov dolarjev vključuje tudi obresti.
Ker Zagreb ni spoštoval dogovorov, so se švicarski bankirji odločili tožiti Hrvaško, kar so tudi storili prejšnji petek. Gre za dodatni udarec hrvaškemu proračunu, ki je pred novim rebalansom zaradi velikega primanjkljaja. Poleg finančne škode bo tožba vplivala tudi na mednarodni ugled Hrvaške.
Podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić je v nedeljo dejala, da so pogajanja z UBS potekala "precej dolgo časa", dogovor pa je bil dosežen leta 2008. "Dogovor ni bil uresničen. Gre za enega izmed okostnjakov iz omare," je dejala Pusićeva, ki je tako odgovornost preložila na prejšnjo hrvaško vlado, ki jo je vodila HDZ. Dodala je, da bo moralo ministrstvo za finance najti rešitev.
UBS se sklicuje na pogodbo o nasledstvu iz leta 2001, v kateri so se države naslednice obvezale, da bodo izplačale prevzete obveznosti tako do londonskega kluba komercialnih bank kot do pariškega kluba, v katerem so bile upnice države.